Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
6. Begunska taborišča in sprejemni centri v Sloveniji91 Že v prejšnjem poglavju sem omenil, da so na podlagi analize od 9. maja 1957 na območju Slovenije delovali štiri begunska taborišča in dva sprejemna centra. Drugače pa so v Sloveniji za madžarske begunce uredili vsega skupaj osem taborišč in dva sprejemna centra. Vseh deset begunskih taborišč oz. sprejemnih centrov je bilo v severovzhodnem delu republike, razmeroma blizu madžarske meje.92 TABELA 7: Taborišča in sprejemni centri za madžarske begunce v Sloveniji ter datum njihovega odprtja in zaprtja Naselje Odprto Zaprto Veržej 1. november 1956 20. november 1956 Bori 20. november 1956 3. april 1957 Radenci 14. januar 1957 1. april 1957 Štatenberg 17. januar 1957 1. april 1957 Rogaška Slatina 18. januar 1957 18. april 1957 Jelšingrad 18. februar 1957 17. maj 1957 Bizeljsko 28. februar 1957 avgust 1957 Brestanica 11. marec 1957 1. november 1957 Črnci na Apaškem polju (sprejemni center) 30. marec 1957 julij 1957 Murska Sobota (sprejemni center) julij 1957 1. november 1957 Vir: Sl AS 1931, RSNZ SRS, A-10-13/2, Letno poročilo DV RSNZ 1957,1. oddelek. 105-106. Prvo begunsko taborišče na območju Slovenije so v Veržeju odprli še med vstajo, in sicer 1. novembra 1956. Sem so namestili že omenjene častnike obmejnega poveljništva iz Nagykanizse, sekretarje partijskega odbora Madžarske delavske stranke (MDP) iz Nagykanizse in Letenya ter njihove družine, ki so zgodaj zjutraj 31. oktobra 1956 mejo 91 O slovenskih begunskih taboriščih in sprejemnih centrih je v knjigi objavljena posebna študija, zato sem to tematiko omenil samo na kratko, 92 Sl AS 1931, RSNZ SRS, A-10-13/2, Letno poročilo DV RSNZ 1957, I. oddelek. 105-106. 45
