Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
od svojih družin odtrgani brez lastne krivde, Vas resnično prosimo, da pred ameriško javnostjo razkrijete naše brezupno stanje [,..]«13 Nič bolje se ni godilo niti tistim, ki so jih v začetku aprila 1957 iz hotela v Rogaški Slatini premestili v begunsko taborišče v Brestanici, urejeno v izpraznjenih prostorih tamkajšnjega zapora. Iz pričevanja Győzőja Stiketa, poveljnika polka iz Zajde, sta razvidna tudi načina razdeljevanja vlog za stalno naselitev v eni od držav zahodnega sveta ter medsebojnega sodelovanja in lobiranja skupin. Begunci iz Lentija so se že vnaprej dogovorili, da želijo ostati skupaj, po možnosti v Evropi. Prijavili so se pri švicarski delegaciji, ki sojo zanimali samo nekvalificirani delavci. Lep primer tovarištva je bil dogodek, ko iz nekega razloga niso sprejeli prijave dr. Jánosa Dobszaya. Dovoljenje za odhod je dobil šele, ko je celotna skupina izjavila, da brez njega v Švico ne gredo niti oni.14 V eni od študij o dogodkih iz leta 1956, ki se je navezovala tudi na začetek madžarskega tiska v Prekmurju, smo o madžarski prilogi Pomurskega vestnika izrekli precej strogo kritiko, rekoč, da so med vstajo in leta 1957 o madžarskih dogodkih objavljali zelo mačehovske in pomanjkljive članke.15 16 Vzroke za to moramo iskati v normativih za tisk in medije, podrejenim centralizirani jugoslovanski oblasti. Po krvavem zatrtju vstaje sta z obsodbo dogodkov iz leta 1956 tudi jugoslovanski in sovjetski stališči počasi našli »skupni imenovalec«. Obdobje, kije sledilo jeklenim časom po letu 1948, pa je bilo v znamenju miru in zbliževanja političnih stališč. Med državama so se počasi uredili diplomatski odnosi, tudi incidentov in političnih škandalov je bilo vedno manj. Dvoumen članek o enem od takšnih dogodkov je bil z naslovom »Zaletele izjave Kádárja« objavljen tudi v časniku Večer.'6 V članku so poročali o srečanju predsednikov madžarske in sovjetske vlade, Kádárja in Bulganina, v zadevi Imreja Nagya, na katerem naj bi oba politika obžalovala, da se v zvezi z njim jugoslovansko stališče skoraj ne razlikuje od stališča imperialistov. Je pa zato dejstvo, da so Imre Nagy in njegovi tovariši zatočišče našli prav na jugoslovanskem veleposlaništvu, zgovoren dokaz za to, na čigavi strani je bila jugoslovanska politika pri presoji dogodkov na Madžarskem. Jugoslovanski generalni 13 Nagy Kálmán: A gerovoi jugoszláv menekült táborban 1957 őszén. 205. 14 Süket Győző: Zajdai ezredparancsnok lettem 1956-ban. 223. Več o tem v prispevku Attile Kovácsa: Madžarski begunci iz leta 1956 in 1957 v Sloveniji. 15 Bence Lajos: Ötvenhat hatása a szlovéniai magyar sajtóra és a magyar-jugoszláv viszony alakulására. 32. 16 Zaletele izjave Kádárja. Večer, 30. marec 1957. 16
