Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)

Kazalo vsebine

Graf 7: Število opredelitev namena kulturno-umetnostne vzgoje po kategorijah

c kulturni nazor

ra

•j5 kulturna '§■= dediščina

O) 0)

S E ustvarjalnost

(D fu J

c

20

10

8

I I I I I 0 5 10 15 20 25

število opredelitev

Po mnenju anketiranih vzgojiteljev lahko sklepamo, da je oblikovanje kulturnega nazora osrednji namen izvajanja kulturno-umetnostne vzgoje v vseh treh oddelkih dvojezičnih vrtcev.

Najmanj pogosto so vzgojitelji omenjali ustvarjalnost kot osrednji namen kulturno-umetnostne vzgoje. Pričakovali smo, da bodo ustvarjalne dejavnosti bolj izpostavljene, saj otrok pri tem usvaja različne umetniške jezike in si razvija ustvarjalnost na različnih umetniških področjih ter ob tem osebnostno raste.

V kategoriji ohranjanja kulturne dediščine je bilo izpostavljeno sodelovanje z odraslimi in starejšimi, ki so vključeni v aktivnosti vrtcev preko različnih projektov s predstavitvami ljudskega izročila, s folkloro, petjem ali obiskom muzejev.

Na osnovi dobljenih rezultatov smo cilje kulturno-umetnostne vzgoje, kot so jih opredelili vzgojitelji, razvrstili v tri področja: družbo, jezik in umetnost. Opredeljena področja sovpadajo s področji, ki so posebej navedeni v Dodatku h kurikulu za vrtce na narodnostno mešanih območjih.

Družba

Opredeljeni cilji so vključevali spoznavanje in ohranjanje običajev, kulturne dediščine, doživljanje kulturnega in umetniškega življenja, krepitev narodnostne identitete ter spoznavanje kultur različnih narodov. Med navedbami je bilo zapisano:

• »Prav je, da se otroci seznanijo s kulturno dediščino obeh narodov, znotraj katerih živijo. Le tako bodo razumeli dvojezičnost in spoštovanje prepletenosti Slovencev in Madžarov, ki je edinstven primer medsebojnega upoštevanja in sožitja.«

70