Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)

Kazalo vsebine

svojo intonacijo. Če je beseda daljša, se ton glasu spreminja. Izrazi in besede v madžarščini so, v primerjavi s slovenščino, daljše in tako lahko otroci ob učenju madžarskih in slovenskih pesmi in izštevankterob igrah in plesu že dovolj zgodaj slišijo in zaznajo jezikovne razlike.

Tandem vzgojiteljev, ki vzpostavi z otrokom tako verbalno kot neverbalno komunikacijo, vključi v proces gradnje govornega besedišča tudi družino in okolje, v katerem otrok živi in odrašča. Takšno spodbudno okolje pospešuje razvoj učenja drugega jezika1 ter strpno komunikacijo.

Pri dejavnostih jezika so opredeljeni naslednji cilji:

• zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur,

• doživljanje statusa madžarskega jezika kot uradnega jezika na narodno mešanem območju Prekmurja,

• razvijanje zmožnosti in sposobnosti aktivne rabe prvega in drugega jezika,

• motiviranje otrok za sodelovanje ne glede na jezik, ki ga govorijo,

• zaznavanje jezika in razlik med jezikoma; ločuje variante na glasovni ravni in sklepa o enakosti in različnosti,

• razvijanje sposobnosti za poslušanje in prepoznavanje drugega jezika,

• razvijanje prožnosti govornih organov [zmožnost posnemanja glasov, ritma, intonacije],

• povzemanje intonacije in stavčne melodije sporočila v drugem jeziku [Dodatek h kurikulu, 2002; 8],

Tako so slovensko in madžarsko govoreči otroci združeni že v oddelku prvega starostnega obdobja. Tandem vzgojiteljev znotraj oddelka se dopolnjuje v obeh jezikih in temu primerno načrtuje in izvaja delo, otroci pa se njuni vlogi primerno odzivajo: poslušajo in se igrajo bibarije, prstne igre, sodelujejo v rajalnih igrah ter skupinskih plesih, ponavljajo preprosta in kratka besedila, ki so rimana in jih na svojevrsten način dramatizirajo. Poslušanje, razumevanje in dramatizacija pravljic pa so dejavnosti, ki pomenijo nadgradnjo in novo spodbudo za razvoj sporazumevalnih zmožnosti ob pomoči ustrezno izbranih metodičnih postopkov.

Ugotovitve vzgojiteljev iz prakse kažejo, da je bralna kultura področje, ki je pogosto vključeno v dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje s področja jezika in se navezuje na otroške pravljice in pesmice. Ob tem je upošte1 Drugi jezik je jezik okolja. Za Slovence je jezik okolja madžarščina.

43