Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kovač Katarina POVZETEK Stičišče dveh jezikov in kultur se na dvojezičnem območju v Prekmurju odraža v načinu življenja. Socializacija otroka tako poteka v bogatem kulturnem okolju. Eno od spodbudnih okolij je tudi vrtčevsko okolje, v katerem se vzgojno-izobraževalno delo odvija po načelih in ciljih Kurikula za vrtec (1999) ter Dodatka h kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih [2002]. V tem kontekstu ima še posebno mesto kulturno-umetnostna vzgoja, katere pomembnost razberemo tudi iz načel in ciljev, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni. V vrtcih in šolah se izvaja kot kroskurikularna tema, na dvojezičnem območju v Prekmurju poteka v slovenščini in madžarščini. V raziskavi smo želeli ugotoviti možnosti in intenzivnost vključevanja raznovrstnih področij kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih na narodno mešanem območju v Prekmurju, s poudarkom na izvajanju Dodatka h kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih. Zanimale so nas zmožnosti vzgojiteljev za sporazumevanje v slovenskem in madžarskem jeziku ter pogostost in način izvajanja kulturno-umetnostne vzgoje. Raziskava je potekala konec februarja 2013, v njej so sodelovali vsi vzgojitelji, ki so zaposleni v vrtcih na dvojezičnem območju v Prekmurju. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika. Ugotovili smo, da se četrtina vzgojiteljev pogovarja z otroki v slovenskem in madžarskem jeziku, polovica v slovenskem, četrtina pa samo v madžarskem jeziku. Tendenca izvajanja dejavnosti kaže, da se dejavnosti s področja bralne in filmske kulture, kulturne dediščine ter gledališke umetnosti izvajajo pogosteje v slovenščini, medtem ko se dejavnosti s plesnega področja pogosteje izvajajo v madžarščini. Na splošno se najpogosteje izvaja bralna kultura, najmanj pa dejavnosti s področja plesne umetnosti. Razlike v povprečni oceni pogostosti izvajanja dejavnosti so med skupinami otrok različnih starostnih obdobij. Dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovni delavci vrtca sami, redkeje pa gostijo umetnike ali mojstre domače obrti. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi. Izrazili so tudi potrebo po nadaljnjem profesionalnem razvoju s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju s področja kulturno-umetnostne vzgoje. 13
