Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)

je avtorica ugotovila, da je oblikovanje kulturnega nazora osrednji namen izvajanja kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih, najmanj pogosto pa so vzgojitelji omenjali ustvarjalnost kot osrednji namen kulturno-umetnostne vzgoje.

Pri poglavju »Izvajanje Dodatka h kurikulu za vrtce na narodnostno mešanih območjih« so bili zame zelo zanimivi odgovori vzgojiteljev glede poznavanja nacionalnih dokumentov za delo v vrtcih. Pri teh dokumentih so vzgojitelji boljše ocenili poznavanje strokovnih dokumentov (Kurikulum za vrtce in Dodatek h kurikulumu za vrtce na narodno mešanih območjih) kot pa pravnih [Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja in Zakon o vrtcih).

V naslednjem poglavju [Izvajanje dejavnosti s področja umetnosti) je Katarina Kovač zelo podrobno obdelala, kako pogosto se dejavnosti s področja umetnosti, predlagane v Dodatku h kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih, v vseh oddelkih enako pogosto izvajajo. Na podlagi rezultatov desetih sklopov dejavnosti kulturno-umetne vzgoje je ugotovila, da se otroci, vključeni v heterogene oddelke, pogosteje srečajo z ljudsko umetnostjo, pogosteje sodelujejo na nastopih in praznovanjih ter uporabljajo multimedijsko gradivo v obeh jezikih in spoznavajo različne zvrsti TV-programov kot pa otroci, ki so vključeni v oddelke prvega ali drugega starostnega obdobja. Predlagam avtorici, da s stavkom ali dva napiše, zakaj je temu tako, oz. zakaj se otroci, ki so vključeni v heterogene oddelke pogosteje srečajo z ljudsko umetnostjo, zakaj nastopajo pogosteje na nastopih in praznovanjih.

Glede težav, s katerimi se srečujejo vzgojitelji bi pripomnil, da me je presenetila ugotovitev, da je med najpogostejšimi težavami navedeno pomanjkanje literature v madžarskem jeziku. Sam sem imel občutek, da tako matična država [Madžarska], kot tudi politične in druge manjšinske organizacije z znatnimi sredstvi in tudi z literaturo podpirajo dvojezično šolstvo.

Sklepne ugotovitve je avtorica povzela kratko in jedrnato, pa vendar z vsemi pomembnimi ugotovitvami na mestu tako, da je na zelo dober način zaokrožila in zaključila pisni del rokopisa.

Vsekakor je potrebno izpostaviti, da je rokopis Katarine Kovač bogato »založeno« s tabelami [14 tabel), z grafi (22 grafov) in s fotografijami [10 fotografij), kar je vsekakor dodana vrednost rokopisa, saj s pomočjo teh naštetih »pripomočkov« bralec še lažje razume sicer že tako ali tako zelo razumljivo napisano magistrsko nalogo.

11