Kepéné Bihar Mária - Lendvai Kepe Zoltán: Domonkosfai értékőrzők (Lendva, 2012)
Felhasznált irodalom
Tukajšnji ljudje so imeli različno sadje za vsakdanjo uporabo, sušenje, kuhanje marmelade, pripravo kisa in za žganjekuho. Najbolj priljubljena so bila jabolka, hruške in slive. Tudi številna ljudska imena posameznih vrst kažejo na pomen sadjarstva. Najbolj priljubljene sorte jabolk so bile mošancelj, železno jabolko, pogačarka, bučarica, zdrobasto jabolko, rženo jabolko, pšenično jabolko in mišje jabolko. Tudi hruškam so dajali domača imena, kot so ovsena in ržena hruška, ki kaže na čas njihovega zorenja, bodeča hruška, slana hruška, cesarjeva hruška, zlata in črna hruška ter mnoge druge. Najbolj priljubljene pa so bile slive, ki so jih sušili in iz njih kuhali marmelado ter slivovo žganje. Medtem, ko so hruške in jablane bile cepljene, so slive bile samorodne. Poznali in uporabljali so ringló, pšenične slive, rumene slive, modre slive in vrste, pri katerih se koščica ni ločila od mesa sadeža. V Domanjševcih, še posebej na južnih pobočjih gričev, ki so izjemno primerne za sadjarjenje, še danes vidimo veliko lepih, starih sadnih dreves. Verjetno ni starejše domačije, ki je ne bi obdajal sadni gaj, ki ne bi imela nasada sliv. Slivovka iz Orséga je bila zelo znana in priljubljena v teh krajih, žganje so kuhali skoraj pri vsaki hiši. V manjših količinah so pridelovali tudi breskve, marelice in češnje, priljubljeni pa so bili tudi kostanj, oreh in murva. V povezavi s sadjarstvom ima žganjekuha v Orségu bogato tradicijo. Nekoč je v vsaki vasi bila vsaj ena žganjarna. Medtem, ko so v preteklosti na Madžarskem zaradi državnega monopola ukinili domačo žganjekuho, se je v naseljih Domaföld, Hodoš, Krplivnik, Domanjševci in Bükalja v jugoslovanski državi ohranila domača žganjekuha. Namesto nekdanjih žganjarskih koč stojijo zdaj sodobne žganjekuhe. Žganje najraje pripravljajo iz sliv, tropin, divjih jabolk in hrušk, breskev, češenj, murve in skorša. Žganje so običajno hranili v zeleno emajliranih glinenih vrčih in so si 19
