Kepéné Bihar Mária - Lendvai Kepe Zoltán: Domonkosfai értékőrzők (Lendva, 2012)
Felhasznált irodalom
Etnobotanika // v Orségu Iz bogate ljudske kulture pokrajine Őrség, ki je vse do danes ohranila številne dragocene in arhaične elemente, bomo tokrat podrobneje predstavili etnobotaniko. Ljudje, ki so tu zmeraj sobivali z naravo, so jo seveda tudi temeljito poznali. Prav zaradi tega so bili pravi mojstri nabiranja in v svojo korist uporabili vse zaklade, ki jih ponujajo gozdovi in njive. Poleg tega, da jim je gozd dajal les za kurjavo in orodja, so v gozdu pridobivali tudi gradbeni les in pasli svoje svinje, ki so z veseljem zobale žir. Spomladi so nabirali gozdne jagode, pozneje maline in robide, jeseni pa šipek ter iz njih kuhali marmelado. Plodove črnega trna so nabirali pozno jeseni, po slani, kajti takrat so že sladki in užitni. Avgusta so nabirali lešnike, proti driski pa so grizljali posušene sadeže skorša. Z oljem in kisom so si pripravili solato iz motovilca, ki je na njivah rasel po spravilu ajde in repe, iz divjih kislic pa so kuhali omako. Spomladi so pripravljali solato iz mladih regratovih listov. Ce že omenjamo nabiranje, moramo obvezno omeniti tudi zdravilna zelišča, ki so jih uporabljali za zdravljenje telesnih in duševnih težav. György Nemesnépi Zakál je v prvi monografiji o pokrajini Őrség o tamkajšnjih ljudeh zapisal, da so pravi otroci narave, ki zelo dobro poznajo različne trave in korenine ter z njimi zdravijo učinkoviteje, kot marsikateri znameniti zdravnik. László Kardos je v monografiji o ljudski prehrani Őrséga omenil nekaj najbolj priljubljenih zdravilnih zelišč. Tavžentroža je učinkovita pri želodčnih in trebušnih bolečinah. Čaj iz kamilic so pili proti zaprtju, oziroma pri vnetju mandljev in zobobolu. Lipov čaj so uporabljali proti kašlju, hripavosti in nahodu. Mrzlico in kašelj so blažili z bezgovim čajem, podoben učinek ima tudi rmanov čaj. Če jih je bolel trebuh so pili kuminov čaj, menili pa so, da so 16
