Kepéné Bihar Mária - Lendvai Kepe Zoltán: Domonkosfai értékőrzők (Lendva, 2012)
Felhasznált irodalom
Domanjševci Domanjševci, madžarsko Domonkosfa, je eno od naselij pokrajine Őrség in leži v dolini potoka Mala Krka, ali madžarsko Kerca. Naselje na severu meji na Krplivnik (Kapornak) in Salovce, na zahodu na Križevce, na jugu na Lončarovce in Ivanjševce, na jugovzhodu na Središče (Szerdahely), na vzhodu pa na Szomoróc, ki je del naselja Kercaszomor na Madžarskem. Slovensko-madžarska meja je od vasi oddaljena le nekaj sto metrov. Današnje naselje je nastalo, ko so leta 1889 Domanjševcem priključili vasico Bükalja. Glavni deli naselja so Főszer, Rétszer, Rákszer, Pestaszer, Skerlákszer, Császárszer, Magyarszer, Patakszer, Pusztaszer, Kalamárszer in Bükalja. Iz nazivov sodeč lahko sklepamo, da je naselje sestavljeno iz zaselkov, oziroma skupin hiš, sezidanih na obronkih gričev. V času Arpadov so tudi na območju današnjega naselja Domanjševci živeli stražarji meje. Najverjetneje je naselje dobilo ime po Dominiku iz rodovine Hahót, ki so leta 1265 posestvo prodali rodovini Jure. Naselje se leta 1431 omenja z imenom Domonkusolc. V srednjem veku je vas bila v posesti družin Darabos, Prosznyák, Keserű, Hegyi, Rajky, Újváry in Tarródy. Bükalja je v last družine Batthyány prišel sredi 16. stoletja. V začetku 17. stoletja so to območje izkoriščali tudi Turki, davke so najprej plačevali Fehérváru, nato pa Kanizsi. Za časa Marije Terezije je tukaj živelo 25 tlačanov, ki so obdelovali 257 oralov tretjerazrednih njiv in 64 oralov travnikov. Vas je že leta 1754 imela svojo šolo. Leta 1899, v času pomeščanjenja, je znanja željne prebivalce Domanjševcev pričakoval bralni krožek, prostovoljno gasilsko društvo pa je bilo ustanovljeno leta 1910. Na potoku Mala Krka so mleli mlini na vodi, najdalj Cahukov in Žlebičev mlin. Do podpisa trianonske mirovne pogodbe je naselje spadalo 8
