Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 209 Tabela št. 2: Madžarski fond knjig v dvojezičnih knjižnicah in v knjižnicah z narodnostnim programom v Prekmurju Knjižniča Lendava 46 598 39% Pokrajinska in študijska knjižnica MS 39 166 32% Katedra za madžarski jezik in literaturo na Univerzi Mariboru 5 000 4% Šolske knjižnice 30 000 25% Skupaj 120 764 100% tj. pri nabavi gradiva in njegovi katalogizaciji, ali nas pri tem vodijo skupni strokovni interesi. Sodelovanje je zanimivo tam, kjer so tudi skupne koristi, strokovno pa ga je treba podkrepiti z dobro izdelano strategijo. Vendar pa so osnova sodelovanja spoštovanje mnenj, želja po konsenzu in podobni interesi. Navsezadnje nas meje v Evropski uniji ne omejujejo več, omejujeta nas le neznanje in pomanjkanje interesa za skupne (madžarsko-slovenske) projekte. Meje torej niso več ovira, zato naj predsodki ne ostanejo. Dvojezične knjižnice ne morejo biti do skrajnosti odprte za vse tokove, hkrati pa tudi skrajno zaprte vase, dvojezične knjižnice morajo namreč biti dvosmerne, kar pomeni odprte za dve kulturi in dva jezika, hkrati pa pripravljene na evropske trende in sprejemanje evropske identitete. 4. Zaključek Dvojezične šolske knjižnice so na narodnostno mešanem območju Prekmurja, kjer živi madžarska narodnost, pomembne povezovalke obeh kultur v sistemu dvojezičnih šol Slovenije. V dvojezične šolske knjižnice se poleg slovenskih učencev vključujejo tudi učenci madžarske narodnosti. Trenutno število učencev v dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je 844 (po statističnih podatkih iz leta 2007), od teh je približno ena tretjina madžarske narodnosti. Med učenci slovenske in madžarske narodnosti ter med učitelji in knjižničarji se uveljavljata medkulturni dialog in sodelovanje. Po viziji Jacquesa Delorsa, ki velja za 21. stoletje, bi lahko rekli: »...da je potrebno učiti se znati, učiti se delati, učiti se biti, torej učiti se živeti skupaj.« To velja tudi za strategijo dvojezičnih knjižnic. Neprilagojene knjižnice lahko izgubijo bralce (Pivec, 2005). Če se ne integrirajo v evropski prostor, bodo še bolj osamljene, kot so sicer, saj jih je v Prekmurju samo šest. Vendar pa so že dobrih 50 let pravi primer za mostove in lahko bi bile mostovi v povezovanju Slovenije in Madžarske (meja med Slovenijo in Madžarsko je dolga 102 km) v Evropski uniji na področju knjižničarstva in pravega medkulturnega dialoga ter večkulturnosti. Dandanes si Evropa, pa tudi svet, prizadevata za družbo, ki temelji na znanju. Odgovor bo prinesel čas, ničesar ni mogoče zatrjevati z gotovostjo, razen tega, kar se je dejansko zgodilo, da smo namreč prav s svojimi knjigami in knjižnicami, ki so se kljub vsem težavam in preprekam ohranjale, razvijale in bogatile naš jezik, to, kar smo, torej smo tudi s knjižnicami nadomeščali svojo številčno majhnost ingospodarsko šibkost.
