Varga Sándor: A Lendva-hegyi bortermelés (Győr - Lendva, 1993)
Jegyzetek
POVZETEK VSEBINE Publikacija daje pregled o vinogradništvu oziroma o pridelovanju grozdja in vina v Lendavskih goricah. Na podlagi nekaterih virov lahko sklepamo, da so se že Rimljani ukvarjali s pridelovanjem grozdja v naših krajih, medtem ko uradni dokumenti omenjajo ukvarjanje z vinogradništvom v teh krajih šele po letu 1288 in so ga usmerjali fevdalni gospodje. Po ukinitvi fevdalizma (1848) se je vinogradntštvo nadaljevalo tudi na površinah, ki so prešle v privatno lastnino. Pod imenom Lendavske gorice (Lendvahegy) razumemo področje petih v katastrskih občin: Lendava, Dolga vas, Centiba, Dolina in Pince, ki tvorijo nepretrgano hribovito celoto. V publikaciji je med drugim prikazano število lastnikov za lendavski katastrski okoliš, velikost površin in kraj bivanja njihovih lastnikov, vse to na podlagi zemljiškoknjižne lastninske pravice iz leta 1864. V posebnem poglavju je obravnavana filoxera, bolezen, ki je napadla vinsko trto in jo domala popolnoma uničila. Leta 1894 je bilo ustanovljeno zaščitno društvo, ki si je za svoj glavni cilj zadalo ponovno oživitev vinogradništva na tem vinorodnem področju. Prikazani so podatki o vinskih sortah, opisano pa je tudi prizadevanje za kakovost vin in kako se je v teh krajih najbolj ukoreninila samorodna trta. Posebej je tudi obravnavana obnova vinogradov in razvoj vinogradništva v teh okoliših po drugi svetovni vojni. Podan je statistični prikaz o vinogradih s področja Centibe, Doline, Dolge vasi, Pinc in Lendavskih goric. Ti podatki ilustrirajo vinorodne površine na podlagi katastra iz leta 1984, in sicer je prikazano število lastnikov po posameznih vaseh. Posebno poglavje obravnava vinogradniška dela od pomladi do jeseni (obrezovanje, škropljenje, kopanje itd.) ter običaje v zvezi s temi opravili. Na kratko je razčlenjeno poimenovanje zaselkov vinorodnih področij. Za katastrske okoliše Dolga vas, Centiba, Dolina in Pince je po podatkih iz leta 1864 in iz leta 1984 prikazano število lastnikov, porazdeljeno po vaseh. Opisane so starinske lesene in s slamo krite vinske kleti, ki jih danes težko zasledimo na celotnem vinorodnem področju, z izjemo nekaj kleti 77
