Kerecsényi Edit: Távol a hazától… Lendva-vidéki magyar kivándorlók és vendégmunkások (Lendva, 1994)
Tartalmi kivonatok
Povzetek vsebine Edit Kerecsényi: Daleč od domovine... Madžarski izseljenci in zdomci iz Lendave in okolice V 20. stoletju so se Madžari iz Lendave in okolice izseljevali v treh večjih valovih Spomini na številne izseljence so ohranjeni v verodostojnih dokumentih, pismih, fotografijah in tudi v tiskovinah. Prvi val izseljevanja zajema obdobje v letih 1900-1914. Vzroke zanj lahko najdemo v brezizhodnem gospodarskem položaju, ki je bil posledica velikega porasta števila prebivalstva. Kmetje zaradi slabih agrarnih razmer, možnosti za povečevanje svojih, že tako razdrobljenih zemljišč niso imeli, saj jim velikanske posesti Eszterhazyjev tega niso omogočale. Drugih možnosti za zaslužek pa zaradi pomanjkanja kapitala in nerazvitosti industrije ni bilo. Tisti, ki so iskali boljše življenje, so našli delo predvsem v rudnikih in tovarnah Kanade in ZDA. Čeprav je ob odhodu večina upala, da se bo vrnila v domovino, se je upanje izpolnilo le nekaterim izmed njih. Ti so si z nakupom zemlje, vinogradov in kmetijske mehanizacije zagotovili boljši materialni položaj. Iz teh časov je ohranjena skromna dediščina. Med to spada tudi križ zaobljube, ki gaje dalo leta 1911 postaviti 19 Kapčanov, ki so se izselili v Ameriko. Križ vaščani še vedno vzdržujejo. Drugi val izseljevanja je zajel madžarske vasi iz okolice Lendave po ustanovitvi Jugoslavije. Med agrarno reformo leta 1925 niti madžarskim družinam z velikim številom otrok iz razparceliranih posestniških zemljišč zemlje niso dodelili, čeprav so upravičeno upale, da jo bodo dobile. Pri odločitvi za izseljevanje tukajšnjih Madžarov je imelo pomembno vlogo tudi to, da so jih oblasti večkrat zapostavljale. Del tistih, ki so posegli po popotniški palici, se je na vabilo že prej izseljenih sorodnikov naselilo v Združenih državah Amerike, čeprav je bilo to zaradi novega zakona ZDA o priseljencih že nekoliko oteženo. Večina pa se je na pobudo raznih agencij, ki sojih novačile z obljubami po boljšem zaslužku, namenila proti Argentini, Braziliji in Urugvaju. Tisti, katerih pričakovanja so se uresničila, so povabili k sebi tudi svoje sorodnike. Z manj ali več denarja se je vrnil le majhen odstotek izseljencev, ki so doma zaživeli novo življenje. Po prvi svetovni vojni jih je veliko odhajalo na kmečko sezonsko delo ali za hlapce in dekle, predvsem v Francijo. Mnogo jih je ostalo tam za zmeraj, saj so pridna dekleta iz „Hetésa” tamkajšnji gospodarji z veseljem jemali za žene. Tretji val izseljevanja, imenovan tudi disidentski val, seje začel po letu 1945. Velik del v političnem sistemu razočarane, zapostavljene in zaradi tega zagrenjene mladine je takrat pobegnil -čez zeleno mejo. Vzrok za njihov odhod je torej bil delno političnega, delno pa gospodarskega značaja. Nekaj časa so jih zadržali v avstrijskih zbirnih taboriščih, toda tisti, ki so se izselili že prej, so jim omogočili izselitev v novo izbrano domovino. Drugi so se razkropoli po širnem svetu, vendar so tudi njih vedno in povsod spoštovali. Izseljenci prihajajo v vse večjem številu domov, pa čeprav le kot gostje. Življenjskega sopotnika so izbrali v svoji vasi, toda na dokončno vrnitev domov pomislijo le včasih. * Etnografsko območje med Lendavo in Dobrovnikom 92
