Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu njihovih jezikov v zasebnem in javnem življenju. Za listino je odgovoren Svet Evrope in priznale so jo mnoge države EU. Raziskovalci Mercatorjevih centrov raziskovanja manjšinskih jezikov definirajo naslednje skupine ali tipe manjšinskih jezikov (gl. opombo 4):- jeziki, ki se pojavljajo samo v eni državi, npr. velščina v VB, galicijščina v Španiji in zahodna frizijščina na Nizozemskem;-jeziki, ki se pojavljajo v več državah, npr. baskovščina v Španiji in Franciji, katalonščina v Španiji, Franciji in Italiji;- prekomejni jeziki, ki so tako jeziki manjšin kot tudi jeziki večine, odvisno od države, npr. madžarščina na Slovaškem in nemščina na Danskem, v Italiji, Belgiji in Franciji;- narodni jeziki na državni ravni, ki pa niso uradni delovni jeziki EU, npr. luksembuščina v Fuksemburgu in irščina na Irskem;-jeziki brez definiranega območja uporabe, npr. romski jeziki in jidiš. Če upoštevamo zgoraj navedeno definicijo manjšinskih jezikov, govorimo o približno 60 manjšinskih jezikih v Evropi. Dejansko je teh jezikov veliko več, tak primer je recimo nemška manjšina v več državah Evrope, kot je to običajno navedeno. Število govorcev manjšinskih jezikov je nekje okrog 55 milijonov ljudi. Zemljevid Evrope pove, da z izjemo Islandije v Evropi praktično ni države, kjer ne bi govorili vsaj en manjšinski jezik. Madžarščina se v Sloveniji glede na rabo in položaj uvršča v tretjo skupino manjšinskih jezikov, saj je jezik večine in uradni jezik na Madžarskem, v Sloveniji je jezik manjšine, to pa je tudi v drugih državah (Slovaška, Romunija, Hrvaška ...). Iz listin o zaščiti manjšin v EU in drugih dokumentov je razvidno, da posamezne države v Evropi manjšinskim jezikom omogočajo igranje vloge v okviru šolskih sistemov. V kolikor to ni omogočeno, se možnosti za ohranitev manjšinskih jezikov precej poslabšajo, saj igra šola pomembno vlogo pri identifikaciji z jezikom. Pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki, kot je na primer prestiž manjšinskega jezika, in še kateri. Vendar pa položaj manjšinskih jezikov v šolskih sistemih v državah Evrope ni povsod enak, kar je rezultat več dejavnikov, kot so uradni položaj manjšine, njena številčnost (ki npr. pogojuje paleto različnih šol na različnih stopnjah šolanja), oblika prisotnosti manjšinskega jezika v šoli (ali gre za dvojezično šolstvo ali enojezično v jeziku manjšine idr.), prestiž manjšinskega jezika, obstoječa pedagoško didaktična tradicija, sama zasnova šolskega sistema v državi nasploh in drugi. Kam se v tem kontekstu uvršča dvojezično šolstvo v Prekmurju, bo 323
