Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju
Elizabeta Bernjak materinščini oz. jih končajo z reducirano sporazumevalno kompetenco, (2) spremenjene družbene okoliščine, ki narekujejo, da je naloga pouka materinščine predvsem usposobiti učence za uspešno sporazumevanje v najrazličnejših, danes morda še ne predstavljivih okoliščinah; in (3) nova spoznanja jezikoslovja, ki so - v nasprotju z dosedanjim poukom manjšinskega jezika, zasnovanim zgolj na opisni slovnici in strukturalizmu - lahko hkrati teoretična izhodišča prenove. Večina raziskovalcev poudarja pomen funkcijskega pristopa k pouku manjšinskega jezika, ki za večino šolajočih otrok ni več njihov prvi jezik. V tem okviru opozarjajo na učinkovitost metode pouka jezika na govorni in pisni ravni glede na dva osnovna pedagoška modela interakcije v razredu: nasproti transmisijskemu modelu interakcije, kjer je pot do doseganja učnih ciljev določena na osnovi logične strukture vsebin, ki jih je treba posredovati učencu, postavljajo model recipročne interakcije, kjer je pri doseganju učnih ciljev v ospredju proces in manj vsebina, ob čemer gre za spodbujanje višjih ravni aktivnega spoznavnega procesiranja v večji meri kot za neposredno pomnenje in reprodukcijo. Na podlagi ugotovitev različnih jezikoslovnih smeri lahko povzamemo, da sta jezik kot sistem in jezik kot raba med seboj tesno povezana in je treba pri pouku posvečati pozornost obema. Toda ker je vsak naravni živi jezik namenjen sporazumevanju in se vsak učenec najprej srečuje z jezikovno rabo, šele nato zavestno spoznava jezikovni sistem, je treba pri pouku izhajati iz učenčeve sporazumevalne izkušnje in ga usmerjati, da se bo znal uspešno sporazumevati. 5 Sklepne ugotovitve in podmene 5.1 S prenovljenimi učnimi programi v dvojezični devetletni osnovni šoli se je pričakovalo, da se učencem obljubljajo boljši časi, toda sestavljalci učnega načrta niso izkoristili vseh možnosti, ki jih ponujajo Izvedbena navodila za uvajanje programa 9-letne osnovne šole v I., II. in III. vzgojno-izobraževalnem obdobju dvojezične osnovne šole. V novem učnem načrtu za manjšinski jezik je še vedno prisotno neselektivno prepričanje, daje vse, kar je mogoče opredeliti in opisati na teoretični jezikoslovni ravni, potrebno učiti na vseh stopnjah - bodisi po vzorcu učnih načrtov za tuji jezik ali po učnih načrtih v matici, kjer se materinščina usvaja in se uči v sociokulturno drugačnih položajih. Učni načrt ne upošteva stičnega položaja manjšinskega jezika, ki prav zaradi stičnosti z genetsko in tipološko nesorodnim jezikom kaže posebne odklone od jezikovnih variant v matici. Razvojni standardi premalo upoštevajo načrtovanje razvijanja še obstoječega, s stičnimi pojavi prepredenega narečja. 132
