Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju
Elizabeta Bernjak postalo več kot očitno, da nekatere stare prakse šolskega načrtovanja pouka jezika niso več ustrezne. 4.2 V jezikovni politiki in učnih načrtih dvojezične šole, se večinoma uveljavlja intuitivno načrtovanje jezikovnega znanja, ki naj bi bilo vseveljavno in nespremenljivo, kar samo po sebi kaže na zelo pomanjkljivo poznavanje sodobnega razvoja jezikoslovja, še zlasti spoznavnega, pragmatičnega in političnega jezikoslovja, ki dnevno odkriva nove razsežnosti jezikovnega znanja ter s tem ustvarja vedno nove okoliščine za pouk. Kaže pa tudi na povsem statičen koncept jezika, na pretirano poudarjanje slovničnih opisov pri formalistično zasnovanem jezikovnem pouku, ki brez upoštevanja bistvenih človeških dejavnikov in dejanskih pragmatičnih okoliščin ne more biti temelj na učence osredinjenega jezikovnega pouka. Slovnično znanje jim predstavlja le množico jezikovnih omejitev na poti jezikovnega pouka, v katerem je jezik definiran kot cilj, ne pa kot sredstvo sporazumevanja, kaj šele spoznavanja, torej sredstva za učinkovitejšo rabo jezika. Naslednja predpostavka pa je, da naj bi učenci na raznih ravneh vsaj v okrnjeni obliki obvladali kar že vse doseženo znanje, pri formalističnem jezikoslovju gre pri tem za razne sistemske opise jezika. Tudi ta podmena je nevzdržna, ker se sploh ne sprašuje po funkcionalnosti takšnega znanja s stališča učenčevih zmožnosti in dejanskih potreb ter zato ne izpolnjuje ene izmed temeljnih zahtev teorije o pedagoškem načrtovanju, tj. potrebe odraščajoče generacije, ki naj bi živela in uspešno delovala v novem stoletju. Učinek tako zasnovanega jezikovnega pouka je lahko le odtujevalen, saj učenca ves čas prepričuje o tem, da svojo materinščino slabše obvlada kot večinski jezik družbenega okolja oz. daje sploh ne obvlada. S tem pa pri njem vzpodbuja le negativen odnos do standardne variante manjšinskega jezika, kar na koncu res pripelje do nezadovoljive pismenosti, zlasti pa do trajne škode v spoznavnem razvoju. 4.3 Spoznavno jezikoslovje prinaša vedno več opozoril o odločilnem pomenu jezikovnega znanja za smiselno preživetje v novo nastalih okoliščinah čezmejnega pretoka delovne sile, informacij, kulture ipd. Jezikovno znanje ne nudi le realnih možnosti za družbeno uspešnost in kakovostno življenje v novi integracijski stvarnosti, marveč tudi posamezne zmožnosti, kot je npr. sposobnost besednega urejanja lastne izkušnje in odnosa do realnosti, do stičnih jezikov v skupnosti, do lastne in druge skupnosti, ki prispevajo tudi k skladnemu čustvenemu razvoju in duhovnemu zdravju. Žal ta spoznanja s področja interkulturne komunikacijske zmožnosti načrtovalci pouka manjšinskih jezikov niso ali so le komaj upoštevali. 4.4 Dosedanje raziskave jasno izkazujejo upadanje jezikovnih zmožnosti v manjšinskem jeziku, zlasti se ugotavlja zmanjševanje ožje jezikovne, pa tudi 130
