Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

3.2 Dvojezični pouk se ubada z mnogimi nerešenimi vprašanji. Uveden je bil brez predhodno strokovno utemeljenih metodičnih smernic in brez ustrezno usposobljenega pedagoškega kadra. Tudi danes bi lahko med največje težave uvrstili neizdelane dvojezične učne modele in metode, pomanjkanje ustreznih didaktičnih materialov (učbenikov, učil, priročnikov, strokovnih slovarjev) ter ustrezno izobraženega učnega kadra za dvojezični pouk, se pravi vzgojiteljic, razrednih ter predmetnih učiteljev, ki bi oba jezika obvladali na visoki ravni.

3.3 Že na predšolski stopnji bi morali več pozornosti nameniti oblikovanju jezikovnih skupin in si prizadevati, da bi otroci vzljubili madžarščino kot materni jezik in kot jezik okolja. Starše je treba temeljito informirati o oblikovanju jezikovnih skupin, o poteku jezikovne vzgoje, o timskem delu vzgojiteljev in kasneje učiteljev, o programu madžarščine 1 in 2. Na predšolski stopnji bi bilo potrebno otroke uvrstiti v jezikovne skupine na podlagi jezikovne zmožnosti, ne pa samo na podlagi odločitve staršev. Dosledno je treba uveljavljati tudi metodo timskega dela, ki ne bi smela izzveneti v vzajemno prevajanje timskega para. Že na tej stopnji je potrebno razvijati sporazumevalno zmožnost otrok, saj opažanja kažejo, da avtomatizirana madžarska besedila dobro usvojijo, niso pa zmožni samostojnega govornega dejanja v manjšinskem jeziku.

3.4 Rešiti je treba vprašanje izobraževanja vzgojiteljic, razrednih in predmetnih učiteljev. Predlagamo, da Katedra za madžarski jezik na Filozofski fakulteti Maribor v bolonjskem programu predvidi tri module po en semester, in sicer iz madžarskega jezika, kulture in dvojezične metodike, ki naj bi bili obvezni za bodoče učitelje dvojezični šol.

3.5 Nivo poučevanja madžarščine 2, zlasti v drugem in tretjem triletju je odvisen od tega, v kolikšni meri so učenci usvojili madžarščino v vrtcu in v prvem triletju. Doseženo jezikovno znanje pogosto ne dosega tiste osnove, za katero so bili sestavljeni učbeniki, tako sta vsebina in jezik učbenikov za učence pretežka, učnih ciljev pa ni mogoče uresničiti. Dokler obstajajo mešane skupine - opazne razlike v jezikovnem znanju - bi bilo potrebno pri jezikovnih urah izvesti določene diferenciacije glede težavnosti nalog. Ker pri madžarščini 2 učenci na različnih nivojih poznajo oz. obvladajo madžarski jezik, bi bilo umestno uvesti tri učne skupine: skupino, ki dobro govori jezik, skupino, ki nekoliko govori jezik ter skupino, ki sploh ne govori madžarsko. V tej heterogeni skupini je namreč veliko takih učencev, ki nimajo komunikacijskih problemov pri madžarščini in bi jih lahko uvrstili v madžarščino 1. Ti učenci so prikrajšani, saj nimajo priložnosti za razvijanje svoje jezikovne zmožnosti. Spremeniti je treba tudi didaktični pristop pri madžarščini 2, namesto gramatikalizacije je treba dati prednost komunikativnemu pristopu. Za to pa je smiselno načrtovati modifikacije obstoječega učnega načrta in izdelati

127