Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Praksa kaže nasprotno, ko se zaradi družbenih sprememb ter spremenjenega odnosa do jezika pojavi stalna komunikacija v večinskem jeziku tudi znotraj družine, tedaj šola sama ni več zmožna zaustaviti procesa zamenjave jezika (May 2001). Vse to seveda ne pomeni, da dvojezičneo šolstvo, njegova oblika in kakovost ne bi bila odločilni dejavnika v procesu ohranjanja ali zamenjave jezika, saj obstaja med kolikostjo ter kakovostjo pouka v maternem ali součnem maternem jeziku ter med izgubljanjem jezika pri posamezniku in zamenjavo jezika pri skupnosti tesna povezava. V danem primeru manjšinski jezik dobi največkrat samo instrumentalno vlogo v preusmeritvi na večinski jezik. Med najpogostejšimi sredstvi preusmeritve nastopajo npr. dvojezičnost učnih ur brez ustrezne metodične opore, nediskriminatorni pristopi do vsebine in didaktike kurikula, obravnavanje manjšine kot homogene skupnosti, se pravi, da se pogosto ne upoštevajo razlike v poznavanju jezika v različni skupinah.2

1.3 Daljnoročne posledice teh strategij se kažejo v tem, da mnogi manjšinski starši dobivajo občutek, da so njihove nekdanje ter domnevne ali dejanske učne težave njihovih otrok, morda slabše učno napredovanje, bolj omejene možnosti družbene in gospodarske mobilnosti, v neposredni povezavi s tem, da državnega jezika ne obvladajo na taki stopnji kot govorci enojezične večine. Zaradi negativne izkušnje iz preteklosti, da dvojezični pouk zavira visoko stopnjo usvojitve večinskega jezika, čedalje manj staršev občuti pouk v maternem jeziku za »donosno naložbo«. Ta proces - simbolično zatiranje (Bourdieu 1991) - se nevidno odvija, toda s tem še močneje ogroža ohranjanje manjšinskega jezika. V tem kontekstu je tudi lažje razumeti, zakaj dobršen del manjšine ne živi z že obstoječimi pravicami in da se kodificirane jezikovne pravice ter laične predstave o njih pogosto tolikanj razhajajo, da se lahko postavi pod vprašaj celo uspešno uvljavljanje manjšinskih pravic (Kontra 1999: 93).

2 Vloga manjšinskega jezika pri dvojezičnem pouku

2.1 Na narodnostno mešanem območju Prekmurja delujejo dvojezične slovensko-madžarske šole že od leta 1959. Kljub določenim spremembam koncepta dvojezičnega programa in prenovi metodično-didaktičnega pristopa k poučevanju manjšinskega jezika kot maternega in drugega jezika/jezika okolja, se novemu konceptu in prenovam pripisana pričakovanja v zvezi z ohranjanjem in razvijanjem manjšinske materinščine niso v popolni meri uresničila. Tako imenovana funkcionalna dvojezičnost v javni sferi je ostala namreč le na ravni

2 Različne skupine enojezičnih ali dvojezičnih učencev pred vstopom v šolo v dejanskosti razpolagajo z različnimi kompetencami, spretnostmi, z drugačnimi predmetnimi in jezikovnimi znanji, vedenjskimi in interakcijskimi vzorci.

123