Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
Madžarov pa izven meja Madžarske, v Sloveniji pa živi le dva milijona Slovencev. Madžarska ima večji knjižni trg. Število prevodov iz slovenske literature v madžarščino v zadnjih dvajsetih letih narašča, vendar opažamo podobne tendence kot v slovenski percepciji madžarske literature, in sicer to, da dobijo madžarski bralci največ informacij o slovenski prevedeni literaturi ali o delnih prevodih v literarnih revijah, malo pa je objavljene kritike o literaturi. V zadnjem desetletju lahko zasledimo slovenske avtorje, katerih dela so v prevodu objavile madžarske založbe, zato so njihove knjige prisotne tudi na mednarodnih knjižnih sejmih (Nemzetközi Könyvvásár) v Budimpešti. V okviru teh knjižnih sejmov so bili predstavljeni slovenski avtorji in tudi njihova prevedena dela: Drago Jančar A névtelenfa/Dvevo brez imena; Dušan Šarotar Biliárd a Dobray Szállóban/Biljard v Dobrayu; založba Franc-Franciz Murske Sobote se je predstavila leta 2012 z naslendnjimi avtorji: s Štefanom Kardošem, z Vladom Kreslinom in Dušanom Šarotarjem - sooblikovalci sodobne slovenske književne kulture; Frančkom Mukičemm književnostjo slovenske manjšine na Madžarskem; Lajosem Bencejem, predstavnikom ustvarjalcev madžarske manjšine v Sloveniji. Večjezičnost je osnova za raznovrstnost evropske kulture. V tem večjezičnem kulturnem prostoru, tako v slovenskem kakor tudi v madžarskem, se je povečala zahteva po prevajanju leposlovnih del. To tendenco je potrebno podpirati tudi z različnimi natečaji, ki so in bodo namenjeni izdajanju slovenskega in madžarskega leposlovja v obeh kulturah. Prevajanje leposlovja zahteva od prevajalca nekoliko več kot le prevajanje besedil. Prevajalec mora prenesti ne le pomen besedila, pač pa tudi ozračje časa, v katerem je izvirno besedilo nastalo, pridih okolja, v katerem se zgodba odvija in tudi slog pisanja, ki je značilen za avtorja. Leposlovje je književno delo. Književna dela so umetniška dela. Zato je prevajanje leposlovja tudi umetniško delo. Kdor se loti prevajanja leposlovja, mora razumeti umetnost in mora biti sam po duši umetnik. 246
