Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)
Montázsok és fragmentumok
Srh naključij (TeréziaMora: Vsakdan) Dvojezična, madžarsko-nemška pisateljica z umetniškim imenom Terézia Mora (1971) je duhovni horizont v svojem suvereno skonstruiranem romanu prvencu Vsak dan postavila v Berlin, v simfonijo velemesta, v pokrajino, kije odprta za vse, kar pride. „Nekega sobotnega jutra na začetku jeseni so tri delavke na zanemarjenem igrišču v okrožju v bližini železniške postaje našle prevajalca Abela Nema, ki je z glavo navzdol visel s plezala. Stopala je imel oblepljena s srebrnim lepilnim trakom, glavo mu je zakrival dolg, črn dežni plašč. Rahlo se je zibal v jutranjem vetrn.” Ze v uvodnem delu romana smo priče skrajnim in bizarnim slikam, ki se še stopnjujejo s samosvojim menjavanjem perspektive v labirintu fabule. Osrednji lik, Abel Nema (néma je besedna igra iz madžarščine in pomeni nemega človeka), je „pravi magnet za vse čudno, bedno in žalostno”. Begunec iz nekdanje Jugoslavije, prevajalec iz desetih jezikov, pri čemer nima „nobenega naglasa, nikakršnega narečja, ničesar”, ki pa v praksi ne izusti niti stavka, obvlada jezike, ne pa tudi komunikacije. V romanu gre za nemoč, Abelovo obsesivno ukvarjanje z jeziki je nadomestek, kompenzacija za izgubljenim. Po eni strani mu to resda daje človeško širino, po drugi strani pa ga osebnostno razjeda. Abel postane nedostopen, osamljen, na videz brezčuten, prezirljiv, skrajno egoističen in neizmerno skrivnosten. Pri njem gre za tanko linijo med lastno stisko in nedotakljivostjo dmgega. Knjiga z globokim uvidom prikaže popolnost osame in odtujenosti; glavni junak se zaman trudi za normalno funkcioniranje, vseskozi ostaja ujetnik travmatičnih izkušenj, drsi v kremplje 234
