Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)

A magyarok története - A második világháború után napjainkig

ORALHISTORY.hu škega poverjenika. Pred prihodom Wermachta je Gestapo z „oboroženo" listo prišel po „sumljive" osebe. Celotno gospodarstvo se je usmerilo v vojno proizvodnjo v dobrobit Nemcev, delovno silo je posredoval urad za delo. Ob nepričakovanem napadu ni prišlo do odpora, Nemci so omogočili prihod na oblast nyilasem (puščičarjem) na čelu s Feren­cem Szálasijem.Toda strahovlada nyilasev ni bila ravno uspešna, že februarja 1945 je bilo osvobojeno glavno mesto. Tudi zadnji poskusi Nemcev so se izjalovili, medtem je prispela tudi Rdeča armada, ki je okupatorje izgnala. Vojna je za sabo pustila veliko opustošenje. Iz države so deponirali 600 000 Judov. PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO DANES Ker so večinoma sovjetske enote osvobodile Madžarsko, je to povojni pomenilo tudi širje­nje komunistične ideologije. Komunistična partija Madžarske seje povezala s socialdemo­krati in osnovali so Stranko madžarskih delavcev, ki je postala vodilna sila v državi. Na čelu stranke je bil Mátyás Rákosi. Vladavina stalinistične diktature je temeljila na ustrahovanju, ljudi so zapirali na podlagi fiktivnih obtožb, začeli so se procesi, internacije, aretacije. Na vsakem področju življenja so želeli uveljaviti sovjetski vzor. Po smrti Stalina so partijske voditelje pozvali v Moskvo, zahtevali so Rákosijev odstop in popravo napak. Novi partijski vodja je postal Imre Nagy, ki je z reformami želel spreme­niti gospodarske, socialne in politične razmere. Leta 1955 so Sovjeti ponovno pričakovali trdnejšo politiko in so Imreja Nagya odslovili. Kljub temu da so namesto Rákosija za vrhovnega sekretraja imenovali Ernőja Gerőja, se stanje ni spremenilo. Tisti, ki so se zavzemali za reforme, predvsem mladi intelektualci, so se povezali v Petőfijev krog. Izkazalo se je tudi, da je bil proces zoper Lászla Rajka inscini­­ran na osnovi izmišljenih obtožb. V prvi vrsti so se leta 1956 začeli organizirati študentje, ki so svoja zborovanja imeli na Tehniški fakulteti. Svoje zahteve so sestavili v 16. točkah, zahtevali so demokracijo, nacionalno neodvisnost, večstrankarski sistem, odhod sovjet­skih enot... Demonstracije so načrtovali za 23. oktober. Študentom so se pridružili tudi delavci, vsi skupaj so zahtevali govor Imreja Nagya. Del demonstrantov se je odpravil k Madžarskemu državnemu radiu, da svoje zah­teve predstavijo javnosti, a oblasti tega več niso dovolile. Da bi zaščitili radio, so tja postavili voj­sko, nakar je nekdo izmed braniteljev streljal na množico in začela seje revolucija zoper stalini­stično diktaturo. V naslednjih dneh seje revolucija razširila tudi v druge predele države, odvijali so se boji, toda Imre Nagy je skupaj z revolucionarji iskal kom­promis. Medtem so Sovjeti izkoristili ugodne mednarodne razmer in se tajno odločili za na­silen napad. Madžari niso znali organizirati ve­čjega odpora, zato so sovjetske enote v začetku novembra zadušile revolucijo in osvobodilni boj. Imre Nagy 91

Next

/
Oldalképek
Tartalom