Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)

Zgodovina slovencev

PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE

France Prešeren (1800-1849)

Rodil se je v Vrbi, študiral je pravo, je največji pesnik romantike na Slovenskem. Sedma kitica njegove pesmi Zdravljica je danes slovenska himna.

SLOVENCI V REVOLUCIONARNEM LETU 1848

Vesti o izbruhu revolucije 13. marca 1848 na Dunaju so se razširile tudi v slovenske dežele.

V Ljubljani je prišlo do demonstracij delavcev, v mestih ter večjih trgih so ustanavljali narodne straže. Kmetje so začeli napadati gradove, požigali so urbarje, postali so neposlušni do zemljiških gospodov. Kmečki nemiri so se polegli šele po razglasitvi zakona o zemljiški odvezi, toda zakon ni zadovoljil kmečkih pričakovanj.

V tem času se okrepi tudi ideja o zedinjeni Sloveniji. Začetni glasnik te ideje je bil duhovnik Matija Majar - Ziljski, ki je v peticiji cesarju predstavil združitev slovenskega etničnega prostora. Slovenci, ki so študirali na Dunaju, so ustanovili Društvo Slovenija ter izdelali program Zedinjena Slovenija. V programu so se jasno zavzeli za uvedbo enotnega slovenskega jezika v šolah in uradih, za preureditev habsburške monarhije ter za združitev slovenskih dežel v eno celoto. Narodno zavedni so podporo programu izrazili s peticijskim gibanjem. Program so potrdili tudi na slovanskem kongresu v Pragi leta 1848. Toda kljub zatrtju revolucije je slovenski jezik pridobil na pomenu, zlasti v šolstvu in upravi.

SLOVENCI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

Bachov absolutizem je onemogočil delovanje društev. Vse je bilo pod strogo cenzuro, izhajali so le nekateri časopisi, o političnih zadevah je bilo prepovedano govoriti.

Večji napredek je bil viden na gospodarskem področju, saj so gradili južno železnico, ki je