Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
Zgodovina slovencev
ORALHISTORY.hu Primož Trubar (1508-86) Rodil se je v Raščici. Kot slovenski pridigar je deloval v Ljubljani, dokler ni postal škof Urban Textor, ki je bil oster nasprotnik protestantizma. Tedaj je Trubar pobegnil v Nemčijo in tam nadaljeval svoje protestantsko delo. Trubarje leta 1550 izdal Abecednik in Katekizem, s temi deli pa je postavil tudi temelje slovenske protestantske književnosti. S Cerkovnoordningoje na Kranjskem osnoval protestantsko cerkveno organizacijo. Bogoslužje je potekalo v slovenščini. Trubar je s svojim cerkvenim redom prizadel nadvojvodo Karla, ki ga je zato izgnal iz dežele. V sedemdesetih letih 16. stoletja je nadvojvoda moral stanovom popustiti in je tako z bruško pacifikacijo (1578) dovolil protestantsko bogoslužje in šolstvo. V tem obdobju je reformacija na Slovenskem dosegla svoj vrh. Jurij Dalmatin je v slovenščino prevedel Sveto pismo (1584), Adam Bohorič pa je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice. Razširila se je tiskarska dejavnost. Nadvojvodova naklonjenost do protestantizma je trajala tako dolgo, dokler je potreboval podporo stanov za organizacijo protiturške obrambe. Ko seje turška nevarnost zmanjšala, pa seje nadvojvoda, ki je bil zagovornik katolicizma, zavzel za rekatolizacijo. Ferdinand II. je najprej konec 16. stoletja izdal odlok o izgonu protestantskih duhovnikov, učiteljev, njegov naslednji korak v rekatolizaciji pa se je nanašal na meščane, katerim je ukazal, da se lahko vrnejo h katoliški veri ali pa zapustijo notranjeavstrijske dežele. Ustanavljal je tudi verske komisije, ki so prečesale dežele in uničevale vse, kar je bilo povezano s protestantizmom. Tako so uničili tudi več vozov knjig. Ferdinand II. je z ukrepom iz leta 1628 slednjič pozval tudi plemiče, da se vrnejo h katoliški veri ali pa zapustijo avstrijske predele. Posledica njegovih ukrepov je bila, da seje veliko plemičev izselilo iz notranjeavstrijskih dežel, njihov odhod je pomenil tudi odhod kapitala. S protireformacijo se okrepi vloga jezuitov. Razsvetljenske reforme Marije Terezije in Jožefa II. so zajele tudi slovenske dežele. Reforme so prinesle novitete na gospodarskem, upravnem, vojaškem in cerkvenem področju ter na področju šolstva. Z razsvetljenskimi idejami se je krepila tudi slovenska narodna zavest. Baron Žiga Zois je kot mecen zbral okrog sebe veliko izobražencev, med temi sta bila tudi Valentin Vodnik in Anton Tomaž Linhart, ki velja za začetnika slovenskega zgodovinopisja. 15
