Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)
HORVÁTH Gyula: A délnyugat-dunántúli szőlőhegyek szakrális építményeinek gazdasági- és kultúrtörténeti vonatkozásai
fortgesetzt. Das Arbeitsverbot hatte auch rationale Gründe, weil weder die Rührung der Triebe, noch die des Bodens auf den brennend sonnigen Tagen die Aufbewahrung der Nässe nicht dient, sondern schädigt, was die Fruchtgröße der reifenden Weintrauben in großem Maße beeinflusse Diese Feststellung ist auch für den heutigen, modernen Weinbau gültig, der in dieser Zeitraum ebenfalls keinen anderen Eingriff außer der nötigsten Pflanzenschutzarbeiten vorschlägt. Es gehörte sich, zu den Festen die Kapellen und ihre Umgebung, natürlich auch die Keller und ihre Umgebung vorzubereiten, was auch mit dem Ordnen der gemeinsamen Gebiete, zusammenfassend mit einem Großreinemachen verbunden war. Wir haben vereinzelte und verhältnismäßig spätere Angaben, daß es bei diesen Gelegenheiten auch zur Beichte und Kommunion kam. Wegen der Mangelhaftigkeit unserer Forschung wagen wir vorläufig nur in vorsichtiger Form zu behaupten, daß wir in den früher erwähnten etwa die Parallele der Ostervorbereitungen zu entdecken meinen - natürlicherweise aus anderen Gründen erfolglich. GOSPODARSKO IN KULTURNOZGODOVfNSKI ZNACAJ SAKRALNIH STAVB V VINOGRADIH V JUGOVZHODNEM PREKODONAVJU GYULA HORVÁTH Vinogradnistvo, ki je terjalo intenzivno nego, je stalno preizkusalo fizicno moc cloveka pod stalnim stresom naravnih nezgod - kot so; mraz, pomanjkanje sonca, toca. Zaradi tega se ne smemo cuditi, ce je clovek prosil za blagoslov za svoje delo, svoje vinograde priporocal nebeskim silam v zascito, in katerim v cast - kot znak svoje zahvale - postavljal kipe, kapele in cerkve. V vinogradih obmocja zahodno od juznega konca Blatnega jezera, ki sem ga raziskoval, ni toliko srednjeveskih sakralnih stavb ali ostankov le-teh kot severno od Blatnega jezera.Toda lahko omenimo tako lepe primere, kot kapela sv. Martina, ki stoji med vinogradi na jugovzhodnem pobocju hriba Somló, ki spominja na dobó Arpadovicev. Ali cerkev med krajema Hévíz in Egregy, ki je bila najbrz postavljena v drugi cetrtini 13. stoletja in je imela prvotno za patrona Sv. Kataríno iz Aleksandrije, danes pa ima Marijo Magdaleno. Prav tako bi lahko omenili poruéeno kapelo v Nagykanizsi. ki je bila postavljena I. 1423 in posvecena v cast apostolu Jerneju. Tudi kapele v krajih Öregförhénc, Tófej, Pacsa- Pacsatöttös, Csácsbozsok, Kemendollár, Börzönce, Petőmihályfa, Kőszeg in v drugih vinogradih pricajo o tem, da se je v 18. stoletju v raziskovanih vinogradih znantno povecalo stevilo stavb, postavljenih s sakralnim namenom. Najbrz jih niso postavili le z namenom iskanja zascite. Zdi se nam, da so gradnjam kapel v vinogradih v 18-19. stoletju dali razmah posebnosti barocne vere. istovetnost interesov razlicnih druzbenih slojev, in celo isti status, vecja koncentriranost kapitala v vinogradih, moznosti za prodajo vina in visoka cena le-tega. Za vernega cloveka je bilo skoraj nujno. da za svetnika. ki je rezultat njegovega delà branil in scitil, zgradi kultni kraj, kjer mu je letno lahko izrazil svojo zahvalo. Seveda ne smemo pozabiti na sorazmerno mirne case po zmagi nad Turki in na vlogo stalnega prebivalstva, katerega stevilo se je v tem obdobju vedno vecalo, Po stari tradiciji so kultne kraje ponavadi zgradili na vrh hribov, na visine. To se bolj velja v primeru sakralnih stavb v vinogradih. Z ene strani zato, da bi zascitnik stal nad obmocjem ki ga sciti. z druge strani pa zato, da bi udelezenci praznicnih obredij prisli blize bogu, in obenem da bi se dvignili nad vsakdanji svet.
