Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

NAGY Zoltán: Körmend belváros kézműves házainak népi építészeti tanulságai az 1826., 1834. évi tűzkár-jegyzőkönyvek és más kiegészítő források adatai alapján

jstvom. Tisti, ki so se ukvarjali z bolj redkim poklicem, so ziveli izkljucno le iz rokodelstva ali obrti. Iz dohodkov so eni kupovali zemljisca, ali so imeli vinograde, drugi pa so zaceli graditi hise iz opeke, ki so bile bolj varne pred pozarom. Cena stavb iz opeke je bila enaka kot cena 3-4 plugov zemljisca. In tako je bila pomembna nalozba. Studija, ki podrobno analizira tudi druzbeno ozadje, s pomocjo 21 zemljevidov ponazarja obravnavane elemente stavbarstva in sestavine druzbenih struktur. Prikazuje stevilo pozarov in obmocje le-teh, podatke o stroki rokodelcev in drugih, ki so ziveli v posameznih hisah. Razen tega se njihov druzbeni status, starost in premozenjsko stanje, versko pripadnost in cas bivanja v isti hisi. Na zemljevidu je oznaceno obmocje, ki sta jo zajela oba pozara, oznacene so parcele, na katerih stojijo hise, kuhinje z dimnikom oziroma crne kuhinje. Prav tako je prikazano gradivo sten I. 1826 in spremembe le-tega I. 1834. Grafiöno je ponazorjen razmah kritja s stresno opeko, stevilo his s sobo in kuhinjo, stevilo sob in gradivo njihovih sten, stevilo kuhinj in gradivo njihovih sten, s kletmi vred. Izmed gospodarsih poslopij je oznaceno gradivo hlevov, skednjev in svinjakov. Pri skednjih pa tudi glavni tipi. Na koncu sledi seznam podatkov - na podlagi hisnih stevilk katastrske mape iz I. 1857 (od 37-144) -, ki se nanasajo na posamezne hise in njihove stanovalce. To so: hisna stevilka, ime lastnikov in stanovalcev, ki so v njej bivali v prvi polovici 19. stoletja (1817-1857), njihov druzbeni status, premozenjsko stanje, verska pripadnost, visina pozarne skode, vrednost pomoci gospostva, drzavni davki, velikost parcele, pri evangelicanih in plemicih pa tudi njihovo zemljisce, za katerimi podatki sledijo se tisti iz zapisnika pozarne skode (1826, 1834).