Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

DOMONKOVITS Péter: Armalista, kúrialista és birtokos nemesek lakóházai, gazdasági épületei Vas megyében, a 18. században és a 18-19. század fordulóján

STANOVANJSKA IN GOSPODARSKA POSLOPJA PLEMICEV ARMAUSTOV, KURIALISTOV IN POSESTNIKOV V ZELEZNI ZUPANIJ V 18. STOLETJU IN NA PRELOMU 18. IN 19. STOLETJA PÉTER DOMINKOVITS Skrajna premozenjska diferenciacija madzarske plemiske druzbe in poudarjanje le-te je danes ze fraza v zgodovinskih raziskavah. Kljub temu pa so zelo pomembne raziskave konkretnih razslojevanj in preucevanja posameznih druzin, kar pogosto odkriva tudi potek preslojevanja. Podatke za predavanje smo crpali iz razmeroma ozkega obmocja, iz dveh okrajev predtrianonske Zelezne zupanije - iz okraja Szombathely in Kemenesalja. Izhajajoc iz teh podatkov poskusa avtor podati sliko o stanovanjskih in gospodarskih poslopjih plemiske druzbe glede na premozenjsko diferenciranost. Tako so nastali opisi in analize na podlagi arhivskih virov o stavbah plemicev armalistov, kurialistov (primer Lászla Medgyessyja, Daniela Szélla, Benedeka Tuloka) in plemicev posestnikov (Lajosa Zarke iz vasi Lukafalva, primer Györgya Szombatha, Mihálya Ostffyja, Zsigmonda Radója idr.). V prejsnjem primeru je tudi to delo podprlo rezultate raziskav, ki so bile dozdaj opravljene v zupanijah Gömör, Pest-Pilis-Solt, Vas, Sopron, Győr. Gradbena tradicija plemicev „pauper" je istovetna z gradnjo pri podloznikih. Razlika je le pri velikosti, razdeljenosti in notranji ureditvi stavb. Kar je se zelo pomembno, v gospodarskih poslopjih. (Za stavbe malih plemicev je bilo znacilno bolj deljeno stanovanjsko poslopje, pri gospodarskih poslopjih pa vecfunkcijsko in vecje stevilo stavb.) Kvaliteto kurij plemicevposestnikov - ceprav ne mehanicno - je dolocalo tudi konkretno premozenjsko stanje. Pricujoci spis opozarja na to, da je bilo v rokah plemicev-posestnikov istocasno vec stanovanjskih in gospodarskih poslopij z razlicno kvaliteto (gl. primer Mihálya Osttfyja). To pa predvsem zaradi zgodovinskih specificnosti posedovanja (podedovanje, poroka, skupno imetje, zastava) in zaradi raztresenosti. Do sedaj odkriti podatki kazejo, da so plemici-posestniki - ki so ziveli na preucevanem podrocju Zelezne zupanije-ze sredi 18. stoletja imeli residentionalne zgradbe iz „trdnega gradiva", zgane opeke in kamna. Cas spremembe gradbenih navad in razsiritev le-teh lahko ugotovimo le z raziskavo nadaljnjih virov.