Nyelvtudományi Közlemények 73. kötet (1971)
Tanulmányok - Rédei Károly: Zürjén szövegmutatványok [Syrjänische Textproben] 3
ZŰRJÉN SZÖVEGMUTATVÁNYOK 15 s a r e v i c plavajtas da plavajtas da plavajtas da plavajtas da i kuvni medis. 'atte d'ive, kole ze nin tan kuvni. ken-ke pe eske menam zárnia sura es vevli, kesjis pe bur karni. a kis ne pe eni sije me kórsa sije ? ken sija pe, kod tede ? med zemïa'in. a munigas sija suis: ,,es-ke pe durmas, ti pe lege/" mam-bat'isli suis, a sija es durmis. stav pos-jivse biden leptale, kerkase leptale. naja vostasni kartase da svisnitas med zeml'aegis eskid. biden, stav mu i va drezzite. lökte sija more dorad eskid. a i v an s a r e v i c i sue: ,,e pe, sondi-banej daj eskej, te pe eske loktan, kile da mené pe ed te vijan." sija buv-bov-bav keras eskis da berege vajedas. lukalas da lukalas da lukalas, berege vajedas beckase. berege voas. ,,da vijan ed pe mené te!" sija taj capistas eskis da zil'-zol'mune semin beckais. pazale. i v an s a r e v i c i kulas. sessa sija isalas da isalas da isalas eskid da lov-va vajas da pizjas da ber lovzas. 5. sessa sija i munas ber gortas. ber gortas munas esked, eskes nuedas i gorte munasni. no munas, gortin, mij-ke, olistas i cekteni sili getrasni. ,,me pe — sue — og getras na, me pejesse vetla kicce-ke gul'ajtni." sija gul'ajtnibara mune, bar a med ieml'a'e munas. i v an s a r e v i c babuska or de secce piras. sija oz i ted sije. „no pe, babuska, kucem olemis?" ,,cev, mij ne pe nin olasni? te kojd ze taj volis da kik lun biden vijis vejskase, a kojmed lunas pe kicce-ke vosi, vijisni daj." i oz ted sija, babuskaid. ,,no pe, babuska, me pe, uzam ta-lun, a asiv pe me vev loa, teád zárnia vev loa karta vilad. a te pe nued kereï dortiid vaavnif sije da sija pe medas komi: »vaj pe, me tajes boêta, neba, vuzavf mij pe ten starukali tacem zárnia vev? a-a bur vev sija, jon, igid vev, zarnian" no asiv-vog ceccas, silen vev secem loema karta vilas. sija i petkedas, sermedalas vuzavni. ,,te pe vuzavf so sajt pe setas, in set, kikes pe setas, in éet, kujim-so pe setas, set da éermedte pe in set!" sija mune. kereï edjegik petas. ,,o pe, babuska, kucem pe tenad velid bur! kis ne pe tacemis ? vaj pe, vuzavf mij ne pe ten, etacem starukali tacem vev kole?" ,,og pe, mij ne pe me vuzala?! meam pe etija, acim bitti, bur vev." ,,vaj pe, vuzav, so celkevej seta." ,, og, og pe." ,,kik-so pe seta." ,,og pe set." kujim-so pe seta." no i setas. ,,sermedse pe og set." sermedse ber bostas. ,,men pe oz i kov sermedid." sija i zev jona l'ubiteni kereï gozja, m a r p a s a r o v n a gozja. bid lun si vile ïubujcceni da vaaleni da ver déni, da secem mica da mij-lï da! kor-ke kereï kicce-ke mune lijsini da mij da. i m a r p a s a r o v n a petas, sije vedite-babite. a vev si vile taj ku$ èin-gugnad viftedlas. a sija povzas da edjegika ber piras babáid, m a r p a s a r o v n aid. kereïlokfas. ,,ojpe, kere'ïusko, ïubcznej muzik, etija pe mijan vev vereg. taja pe mijan vaz muzik." ,,cev pe, jej, kucem ne vaz muzik?!" ,,da, vaz muzik. vaj pe, sejcas ze palacjases vajed i trepu-trepu biden sijes keravli i bien sot i pejimse pe teled! veïiè pe tais minan." no edjegika i sejcas i mune kereï i palacjasla. a etija nalen veli devka-cerno'vka, prisluga, vek velema sarislen da sija kereïis dorin i prislugajca'jte. no sija i petas da velidli kok vilas jurbite sija: ,,oj pe, velej da velej da sondi-banej daj velej, ni-nem ed te, koner, on ted. a tene pe ed i palacjasla munini da palacjasid pe tene kesjeni trepu-trepu keravni daj bien sotni daj pejimte teledni." velis i siasas. ,,ek pe devka-cernovka da musa cojilej, te pe, voasni pe palacjasis da mene-ke medasni keravlini, tacce pe pet vaidla da vedrate pe bost da keristasni-ke pervojse, kicce pe pervoj viris ceccistas, sije pe sije bost da vedraad pe i pukti da sereg-peïesad pe i èuj muas! su: »bur zárnia vev pe veli, zárnia ki£ pe te bidmi ze!«" palacjas, nija, oz na vev jav petni vev dorsid i lokteni nin, sinnis don. biden sije treputrepu keravlasni, bien sotasni, pejimse biden teledasni. ,,no vot — m a r p a s ar o vn a sue — veïiè pe mi vaz muzikèid i minim.