Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)
Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians
Metka FUJS Slovenci našli svoje mesto v kateri od statistik. Po drugi svetovni vojni so se v Ljudski republiki Madžarski z ostalimi južnoslovanskimi narodi povezali v Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem. Zaradi svoje maloštevilnosti so znotraj te zveze le s težavo uveljavljali svoje interese. Neugodno je na narodni razvoj te skupnosti vplival tudi informbirojevski spor in nato sovjetsko zatrtje madžarske vstaje leta 1956, kije celotno državo pahnilo v resignacijo. Večinski narod ni imel moči, da bi se postavil za svoje interese, kaj šele da bi razmišljal o interesih narodnih skupnosti dalje in globlje od gole deklarativnosti. Tudi po zakonskih spremembah v sedemdestih in osemdesetih letih so razmere v glavnem ostale na isti ravni. 43 Zato je danes, ko so porabski Slovenci vendarle deležni nekaj več pozornosti in ko imajo tudi svojo lastno narodnostno organizacijo, najtežja naloga - poleg ohranjanja njihovega jezika in kulture - oživljanje njihove narodne samozavesti. Včasih se zdi, daje morda že celo prepozno. Zgodovinskih, narodnostnih, verskih, jezikovnih, gospodarskih posebnosti je tudi v Prekmurju vedno manj in tako kot postaja današnji slovenski prostor vedno bolj univerzalen, postajajo vedno bolj univerzalni vsi naši prostori. Slovenci ohranjamo izoblikovano narodno identiteto, ker v večini živimo v svoji narodni državi ali vsaj v državah, ki naj bi bile demokratične; po načinu življenja si tudi zato postajamo vedno bolj podobni (in svojim sosedom), ne glede na to, koliko so si bili nekdaj naši kulturni prostori blizu. 1 Strnjen pregled razmerja med slovanskim, nemškim in madžarskim prebivalstvom v Spodnji Panoniji v 9. in 10. stoletju je podan v delu Petra Stiha Madžari in slovenska zgodovina v zadnji četrtini 9. in v prvi polovici 10. stoletja, v: Zgodovinski časopis 1983, 3/37, 171-201. 2 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prekmurju, v: Zbornik ob 750- letnici mariborske škofije (Maribor, 1978), 109. 3 Ivan Zelko, Cerkvenoupravni položaj Slovenske krajine od 798 do 1958, v: Zbornik soboškega muzeja 3 (Murska Sobota, 1993/1994), 44. 4 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled, 111. 5 Vilko Novak, Pismo Franca Temlina nemškimpietistom, v: Slavistična revija 18/1970, 3-4, 252. 6 Primer naslovnice od Mikloša Kiizmiča prirejenih Svetih evangelijev: Szvéti evangyeliomi pouleg Kalendárioma i réda Rimszkoga na Vsze Nedelne, i Szvétesnye Dni z- Obcsinszkoga szvétoga Piszma po zapouvidi nyih Goszposztva i Náj Visse Postüvanoga Goszpodina Szily Jánosa, z- Gornyega Szopora, Szombotelskoga Püspeka, na Sztari Szlovenszki jezik Po postüvanom Goszpoudi Küzmics Miklósi, Szvétoga Benedeka Fare Duhovniki, ino Okrogline Szlovenszke Vice- Öspörössa obrnyeni, i sztroskom onoga Nyih Goszposztva Püspeka vö zastampani. (podčrtala M. F.) 7 Ivan Škafar, Iz dopisovanja med škofom J. Szilyem in Miklošem Kiizmičem v zvezi s sedmimi Kiizmičevimi knjigami, v: Slavistična revija 23/1975, 1, 88. x Vilko Novak, Madžari o Vendih, v: Archeo 1990, 10, 107-110. 9 Ivan Škafar, Madžari o prvih štirih knjigah Mikloša Kiizmiča, v: CZN 1975, 2, 248. l0 Mihael Kiizmič, Predgovori Štefana Kiizmiča (Ljubljana, 1981), 27. Teksti so prevedeni v danes berljivo slovenščino in jih v takšni obliki tudi citiram. "Ivan Škafar, Madžari o prvih, 252-253. 12 Sándor Mikola, Vendség múltja és jelene (Budimpešta, 1928). 13 József Kosics, Vannak-e Magyar országban Vandalusok?, v: Tudományos Gyűjtemény 11, 1827, VI., 71-79. 14 Vilko Novak, Jožef Košič, prekmurski pisatelj, v: Košič in njegov čas (Budimpešta, 1994), 13-14. ,5 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled, 103-119. 16 Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919, v: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920 (Murska Sobota, 1981), 148-169. 218
