VJESTNIK 6. (ZAGREB, 1904)

Strana - 76

76 publique Venedig in der Lika alß Kays, gevollmächtigter Commissarius gestanden, von denen Likanern, Carabavianern und Zwonigradern, besonders aber von der Communität Bunich vor sich/seine bey sich gehabten Bedienten uud seine Pferde alimenta ohne alle Bezallung erpresset ? 2) Worinen diese Erpressung, Zwang und gewalt-anthuung bestanden ? 3) Ob sich die Likaner, Carabavianer und Zwonigrader-Leuthe damahls darüber beschwäret ? 4) Ob wahr, das in denen Besagten 3 Commitaten die gewohnheit von unerdenklichen Jahren her observiret worden, das Sie einen solchen Commisarium frey unterhalten, oder spesiren, und nach Ihren gueten willen Victualien freywillig zuezutragen pflegen ? 5) Was die Leuthe in denen mehrbesagten 3 Commitaten von Victualien und alimenta dem Herrn Gral. Baron von Teuffenbach gegeben oder gebracht ? 6) Ob wahr, das der Herr Baron v. Teuffenbach den District Bodgorie in der lezten Commission Ao. 1719 denen Venetianern eingeraumet, und übergeben, und davor von denen Venetianern Munera bekhomen ? 7) Was dieses vor Munera gewesen ? XXXVII. S. d. m. a. I. Grof Karol Rajmund Attems, poglavar Like in Krbave, se zagovarja pred komisijo, katera je bila postavljena, da preiskuje pritožbe zoper njega. Tožitelji so mu predbacivali, da je prejemal darove („munerum acceptio"). — On pravi, da je jemal le take darove, katere so bili podložniki dolžni dati. V pravdnih zadevah ni prejemal darov. V civilnih pravdah ni on sodil podložnikov, v kriminalnih pa jih je sodilo sodišče („Judicium", t. j. on in še drugi zraven). Ni res, da bi bil kot sodnik oproščeval morilce, tatove in roparje. Kar se tiče umora, so tožitelji navedli neki slučaj, da je (grof Attems) oslobodil nekega moža, ki je ubil svojo ženo. Grof pravi, da je dotični mož ubil svojo ženo, ker jo je dobil, da je prešestvovala. Ko so mu nasprotniki predbacivali, da je zanemarjal svojo dolžnost, je odgovoru, da je že 50 let vojak in da je storil toliko, kolikor mu je bilo mogoče. Treba je pomisliti, da je izvrševal svojo službo na meji turske in beneške države med narodom, katerega običaji se niso smeli prezirati. Priče so trdile, da je dopisoval z (beneškim) generalnim provizorjem v Dalmaciji („cum provisori generali Dalmatiae"). — Grof pravi, da mu je pač pisal (provizor) zarad privatnih zadev, ne pa zarad javnih. Ce je pa pisal kaj o javnih zadevah, je on (grof) to vsakikrat naznanil karlovškemu generalu („ad generalem Carolostadiensem"). Trdilo se je od strani tožiteljev, da ni hodil na tursko in beneško mejo, da bi jo nadzoraval. — Grof odgovorja, da bi bil smel kaj takega storiti le z dozvoljenjem vojnega svetovalstva. ; Nasprotniki so trdili, da je nastavil nove uradnike. — Grof pravi, da dotični možje nisu uradniki, temuč le njih pomočniki na sodiŠčih in pri stražah. Priče so trdile, da so gozdi popolnoma posekani. — Grof odgovarja, da ni mogel vsem ljudem zabraniti, da bi ne sekali po gozdih. V mnogih slučajih se mu je to pač posrećilo. Sekali pa niso samo domaćini, temuč tudi