ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)
Strana - 96
Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-socijalističnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. problem sicer za urejanje v arhivih samih ne predstavlja nobenega problema, je pa dobro, da ga evidentiramo. Našteti primeri bodo, ko bo gradivo prevzeto v arhiv, predstavljali samo en fond. Odločitev posameznega arhivskega delavca pa bo, ali bo priznal prej naštete fonde, v tem fondu evidentirane kot podfonde. V arhivih se torej odločamo za rekonstrukcijo prvotne ureditve gospodarskih arhivov s pomočjo delovodnikov, indeksov, ohranjenih oznak na posameznih dokumentih, po znakih pisarniškega poslovanja ipd. Mora pa nas pri tej rekonstrukciji voditi ekonomska upravičenost tega delà. Po letu 1945. evidentiramo v obravnavanem gradivu več kategorij, im sicer: ustanovitveni akti, upravni organi, nepremičnine, proizvodnja, materialno knjigovodstvo, korespondenca, pravna služba, personalna služba, studijsko-analitička služba. Na koncu lahko dodamo tehnične spise in tiskane materiale. Seveda pa se postavlja pred arhivskega delavca pri urejanju tega gradiva najtežje vprašanje škartiranja, ker nam splošnih norm za škartiranje arhivskega gradiva gospodarskih fondov še ni uspelo sestaviti. Danes sicer že v večji meri rešujemo to z VIS (vnaprejšnji izločitveni seznam) oziroma s seznami arhivskega gradiva trajne hrambe. Za današnji čas predvidevajo urejanje arhivskega gradiva gospodarskih fondov na osnovi klasifikacijskega sistema, ki se tudi vedno bolj uveljavlja v modernih gospodarskih podjetjih. Imamo devet skupin, in sicer: ustanovljanje, vođenje, tovarna stroji, delavci, delo podjetja, poslovne zveze, računovodstvo, medsebojni odnosi, javna delà karte in nacrti. Ugotoviti moramo, da se arhivi gospodarstva zelo malo uporabljajo, čeprav prinašajo v svojem gradivu neverjetno uporabne dokumente za razvoj gospodarstva in mnogo njegovih ozkih panog. Oblike urejanja Oblike urejanja arhivskega gradiva gospodarskih delovnih organizacij so v tesni soodvisnoti od stanja, v katerem je to gradivo prišlo v arhive. Ne oziraje se na to pa moramo pri urejanju slediti določenemu zaporedju, ki izhaja iz arhivske teorije in prakse, ima pa pri takem gradivu določene specifičnosti. 1. Predno pristopimo k urejanju fonda s področja gospodarstva, se mora arhivski strokovni delavec seznaniti z razpoložljivo zgodovinsko ali kakšno drugo literaturo o fondu, ki ga namerava urejati. Tu mislim predvsem na že objavljene zgodovinske preglede, orise ali lokalne zgodovine. Vem pa, da je prav take literature zelo malo. Vendar pa si mora arhivski delavec pred urejanjem gradiva le pridobiti določena predznanja. Ta bo lahko našel v fondih gospodarskih sodišč ali v arhivskih fondih občin, končno pa tutdi iz lokalnega časopisja. Do podatkov, ki jih vsebujejo zgoraj našteti viri, je seveda priti zelo težko. Vendar pa mu bodo dobijeni podatki služili pri sestavi historiata. Urejevalec gradiva se mora seznaniti z geografskim obeležjem 96
