ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)

Strana - 93

Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-socijalističnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. Pregledni članak UDK 930.25:651.53:335.6 (497.15) UREJANJE IN STROKOVNA OBDELAVA GRADIVA IZ PODROČJA GOSPODARSKO-SOCIJALISTIČNEGA OB DOBJA Petar Pavel Klasinc, Pokrajinski arhiv, Maribor, Glavni trg br. 7. Uvod Z ozirom na končano delo na popisu arhivskih fondov in zbirk v Jugoslaviji, danes lahko ugotovimo, da jugoslovanski arhivi hranijo po aproksimativnih ocenah dvaj set do trideset procentov arhivskega gradiva, ki ga lahko označimo kot gradivo gospodarskih provenienc. Od tega gradiva pa je približno 90°/o tistega gradiva, ki je nastalo po letu 1945. Temu arhivskemu gradivu posvečajo arhivski strokovni delavci v jugoslovanskih arhivih ponekod več, drugod spet manj pozornosti. To nam kaže organizacijska struktura posameznih arhivov, kjer so za pokrivanje in obdelavo arhivskih fondov s področja gospodarstva ustanovljeni posebni oddelki, referati ali posebne službe. V nekaterih arhivih pa je možno najti posamezne delavce, ki so se usmerili na urejanje arhivskega gradiva gospodarstva v okviru organizacijskih enot arhiva. Ti so vsekakor v tesni povezavi z gradivom, ki je nastalo po letu 1945. v gospodarstvu. Z vidika reševanja in vidika urejanja arhivskega gradiva s področja gospodarstva po letu 1945 pa lahko ugotovino, da odnos do tega gradiva ni najboljši in prav tako ni določeno, kakšno mesto imajo fondi s področja gospodarstva v okviru de javnosti arhivske službe. Mora pa nam biti jasno, da predstavlja arhivsko gradivo gospodarsko-socialističnega obdobja, ki je nastalo po letu 1945, imenitev vir za proučevanje gospodarskega življenja neke dobe, pravtako pa tudi za spoznavanje družbenoekonomskih odnosov današnjega časa, kakor tudi polpreteklih obdobij. V tujini, predvsem pa v ZR Nemčiji lahko sledimo praksi formiranja gospodarskih arhivov kot samostojnih institucij. Taki arhivi delujejo v mestih Kölln, Leibzig, Kiel, Hamburg itd. Še bolj pomembu pa so seveda tišti arhivi, ki jih formirajo znane tovarne kot so npr.: Krupp in Siemens. Zato imamo v tuji arhivski literaturi tudi različne nazive za gospodarske arhive. V kolikor gre za samostojne arhivske institucije za arhvisko gradivo gospodarstva, se naprimer v Franci j i uporabi ja naziv «Archives economique«. V Nemščini »Wirtschaftsarchive«. Kadar pa 93