ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)
Strana - 77
Marija Zupančič, Strokovna obdelava arhivskega gradiva republiške uprave po letu 1945. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 75—78. Glede na to da je fond celota arhivskega gradiva, izvirajoča iz delovanja posamezne pravne osebe ali osebe ki je po svojem pravnem statusu štela za samostojni pravni subjekt in pravnih prednikov, katerih delovanje neprekinjeno nadaljuje in pri tem ni prišlo do spremembe njihovega značaja, je pri določanju fondov prišlo do težav z ozirom na velike in pogostne organizacijske spremembe. Dogaja se da je gradivo med seboj tako zmešano, da ne moremo, oziroma zelo težko rekonstruiramo fonde. Težave so tudi z seznami gradiva, prevzetega v arhiv ki so nastali ob prevzemanju. Za neko dobo teh seznamov sploh ni. Kasne je so ti seznami zelo sumarni. Sele z uveljavitvijo Zakona o naravni in kulturni dediščini se je stanje popravilo. Pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva republiških upravnih organov po letu 1945. smo se zaradi teh in tudi drugih vzrokov znašli v precejšnjih težavah. Odločili smo se da borno gradivo od 1945. do 1953, najprej grobo sortirali (določili fonde), sele nato ga borno popisali na način, kot je določen za organizacijo ki predaja arhvisko gradivo arhivu. Ko borno dosegli ta cilj, borno gradivo strokovno obdelali. Za najvažnejše fonde bomo pripravili tudi inventar je oziroma druge pripomočke za uporabo. Pri popisu arhivskega gradiva se bomo maksimalno naslanjali na že ob stoj če evidence. Tarn kjer pa teh ni, bomo naknadno rekonstruirali prvotno ureditev in če to ni mogoče, ga bomo popisali na drugi način, ki je odvisen od vsebine gradiva. Za popis gradiva bomo uporabijali naslednje elemente: signaturo (signatura nastala pri imetniku in arhivska signatura arhivske enote); naslov arhivske enote (samo v primeru, če ni enota posamezna zadeva, če pa je enota posamezna zadeva, potem se enota in vsebina enote združita); vsebina arhivske enote (vsebino lahko izražamo na več načinov, držali se bomo opisa v evidenci, če pa te ni, bomo morali sami ustrezno opisati vsebino); vrsto dokumentov (to pride v poštev za opis zapisnikov, zaključnih računov ipd.); leto nastanka časovne enote in provenience gradiva (v primeru, da so gradivu priključeni deli drugih fondov). Za najvažnejše fonde bomo izdelali inventar ki bo vseboval natančen popis, abecedno kazalo oseb, krajev in stvari, vsebovanih v popisu prikaz organiziranosti in de javnosti imetnika, od katerega izvira fond, prikaz ohranjenosti arhivskega gradiva in podobno. LITERATURA: — Jože Žontar, Arhivistika, Ljubljana 1984. — Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Ljubljana 1984 — Jože Žontar, Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost, Arhivi IV, 1—2, 1981 — Jože Žontar, Urejanje in popisovanje arhivskega gradiva. Temeljna vprašanja, Arhivi V, 1—2, 1982 — Dušan Bahun, Arhivsko gradivo fonda občine Ribnica in metodologija urejanja in popisovanja, Arhivi VI, 1—2, 1983 77
