ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)
Strana - 66
Jelka Melik, Vrednotenje in strokovna obdelava gradiva sodišć v SR Sloveniji po letu 1945. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 65—67. postopanja sodišč za pravno zgodovino. Iz le teh lahko ugo tovi jamo sodno prakso, ki predstavlja na eni strani običaje ki jih sodišča izoblikujejo za redno opravljanje svojih nalog (sodni standardi, poklicni običaji) na drugi strani pa ustaljeno uporabo pravnih predpisov, ki jo razvijajo sodišča, ko sodi jo konkretne zadeve iz svoje pristojnosti. Taka praksa je pomembna kadar posamezni predpisi dopuščajo ali namerno dajejo možnost različnega, tolmačenja, razloge in uporabe ,pa se sčasoma utrdi skupno enotno stališče kako te predpise uporabljati. Na nek način je torej taka ustaljena sodna praksa vir prava čeprav formalno seveda za sodišča ni obvezna. Pravni red neke države poznamo sele če poznamo pozitivno zakonodajo in uporabo zakonov za konkretne primere, kamor spada tudi delo sodišč. Prav tako skrivaj o sodišča v spisih s področja kazenskih zadev, pravdnih in nepravdnih ter izvršilnih zadev mnoge dokumente, pomembne za socialno zgodovino, Nekaj drobcev najdemo tudi za zgodovino zdravstva v tako imenovanih odvzemih poslovne sposobnosti. Pri valorizaciji bo potrebna torej največja previdnost. Vsekakor pa pri glavnih vpisnikih v celoti ne smemo uničiti nobenega sodnega spisa. Pri manj pomembnih zadevah borno ohranili le končne odločbe kot naprimer sodbe, sklepe načelna mnenja. V le teh je namreč zgoščeno podan celoten postopek ki je bil potreban pri obravnavanju določenega sodnega primera ter njegov končni izid. Te listine predstavljaju za arhiv zelo majhno prostorsko obrementev so pa neprecenjlive vrednosti za spremljanje sodne prakse in ni razloga, da bi jih zavrgli. Mnogo enostavnejše so nadaljne naloge ki jih moramo opraviti na gradivu sodišč po letu 1945, kot urejanje in popisovanje. Sodno poslovanje v administrativno tehničnem smislu je namreč izredno natančno in funkcionalno urejeno in v bistvu nespremenjeno že skorej sto let. Pisarniško poslovanje sodišč se razlikuje pisarničkega poslovanja drugih državnih organov. Osnovna enota je tu pisanje. S tem izrazom označuje jo posamezne vloge občanov, državnih organov in družbenih pravnih oseb kot tožbe, pritožbe, pripravi jalne spise in podobno pa tudi zapisnike, odredbe, odločbe ter druge listine, ki nastanejo pri sodišču. Z izrazom spis imenjujo vsa pisanja ki se nanašajo na isto sodno zadevo. Zadeva pomeni predmet o katerem sodišče odloča ali na drug način opravlja svojo funkcijo, naprimer kaznivo dejanje, spor, predlog za ureditev določenega stanje. Sodišča evidentirajo sodne spise v vpisnike kot glavne evidenčne knjige. Glavna značilnost pisarniškega poslovanja sodišč je prav v tem, da vodijo več vpisnikom ločeno za posamezne vrste postopkov. Le izjemoma lahko vodi sodišče več vpipisnikov za isti postopek. Vpisniki so s sodnim poslovnikom predpisani in so za vsa istovrstna sodišča enaki. Vsak spis mora biti vpisan samo v enega od predpisanih vpisnikov. Spis se vpiše, ko se osnuje, to je, ko sodišče premje prvo pisanje v neki zadevi. Takrat dobi tudi številko
