ARHIVSKI VJESNIK 9. (ZAGREB, 1967.)

Strana - 20

lišča se nam ne zdi umestno tisto krepko poantiranje katoličanstva, ako hočemo v Jugoslaviji v miru in slogi živeti s pravoslavnimi brati. Poudarjajmo predsvem to, kar nas v tej veličastni ideji spaja in ne tega, kar nas loči! — Izmed »kulturnih vprašanj« kakor jih je dr. Izidor Cankar dobro formuliral, je sprejela naša »Tiskovna zadruga« že skoro pred enim letom v svoj program važno točko, kako smotrno urediti slovstveno produkcijo, izvirno in prevodno, izvzemši »knjižico umetnostno in vzgojno dobrih ljudskih iger«. * Misli se na vojnu cenzuru, koja je osobito u ratnoj luci Puli bila vrlo stroga, te je, uz ostalo, plijenila brojne novine upućene i mornarima. Osobito zanimljivu građu o djelatnosti te cenzure sadrži arhivska serija bečkog Kriegsarchiva

: »Ministerialkommission im Kriegsministerium«. 4 Očito se radi o spiskovima mornara koji su dali dobrovoljne priloge za kulturnoprosvjetne i političke svrhe, a koje su spiskove objavljivali naročito pulski i tršćanski, hrvatski i slovenski listovi. O tim sabirnim akcijama i njihovim političkim ciljevima vidi podrobnije: Balota M., Puna je Pula (Zagreb 1954), str. 199 i dr.; B. Stulli, Ustanak mornara u Boki Kotorskoj 1—3. II 1918. (Split 1959) str. 122. Treba podsjetiti da je Ministarstvo rata svojom naredbom od 8. I 1918. zabranilo sve vrste sabirnih akcija među pripadnicima vojne sile (v. Kriegsministerium, Marinesektion, Präs. 1918, Nr. 3206). U ljubljanskom tjedniku »Jugoslovan« št. 14 od 9. februara 1918, u rubrici »Dnevne novice« str. 3, pod naslovom »Vzorna hvaležnost« stoji ova bilješka: »Slovenski, hrvatski in srbski momarji nam pošiljajo vedno večje število kron za Krekov spomenik. Geslo jim je: Vsak vsaj eno krono v odgovor na znane razmere pri nas«. Zatim u istom broju i u istoj rubrici pod naslovom »Za Krekov spomenik so nam poslali«, ima bilješka: »Mornarji hrvatsko-srbske narodnosti z broda SMS »St. Georg« K 160. Slovenski fantje mornarji vojne lađe SMS »St. Georg« K 22«. — I ovom prigodom zahvaljujem kolegama arhivistima iz Pokrajinskog arhiva u Mariboru, koji su mi našli i poslali navedene podatke. Prozessakten, Fasz. VI, doss. XIX SMS »Balaton«, 6. 2. 1917, decembar 17, Viktor Zužek, podoficir na brodu »Sankt Georg«, nalazeći se na dopustu kod svoje kuće, javlja Gabrijelu Marušiću, podoficiru na brodu »Balaton« u Puli, kako će predložiti oživljavanje političke agitacije, te da su izgledi za uspjeh akcije dobri

1

. Dragi! S merodajno osebo še nisem prišel skupaj. Sprožil bom misel — naj se oživi 1. K. agitacija

2 sploh po vsej domovini. Kar se tiče naše stvari bo vse v redu in ti bom poročal. Glej kam su nas dali! Enkrat je luštno bio sedaj pa smo zur Kriegszeit. Zakaj ne slikaj o vse žalostne mamce in dekleta — zur Kriegszeit... ! Nazdar ! 1 V. Zužek, prema podacima iz vojno-istražnih spisa, roden je 20. IV 1894. u Ljubljani, od oca Ivana i majke Franciske rođ. Selan, zavičajan u Turjaku kod Ljubljane, po zanimanju pekar, ima završenu pučku školu, unovačen 1911. godine. Po gornjoj dopisnici, upućenoj G. Marušiću, koja je u originalu sačuvana, vidi se, da je vrlo pismen. Imao je vrlo aktivnu ulogu u ustanku mornara u Boki Kotorskoj 1—3. u 1918, kao član posade glavnog ustaničkog centra na brodu »Sankt Georg«, na kojem se inače nalazio u činu disciplinskog podnarednika. Bio je u grupi 40-orice optuženih koji su izvedeni pred Prijeki sud 7—10. II 1918. Presudom tog Suda »oslobođen«, uskoro je opet uhapšen. U vezi s tim, u dopisu Komande ratne luke Kotor (Nr. Res. Nr. 3333 od 13. II 1918.) upućenom Vojnom sudu u Kotoru, kaže se: ...... »Zužek wurde sofort nach Niederdrückung der Meuterei infolge übereinstimmender Aussagen vieler Zeugen als Rädelsführer verhaftet und ausgeschifft. In der dem Gerichte des Kriegshafenkommandos übergebenen Liste wurde er folgen20