ARHIVSKI VJESNIK 1. (ZAGREB, 1958.)

Strana - 614

listov, odbranih in- v kartoteko vpisanih 772 normalij, posnetih in nalepljenih na karton 470. c) -Imenska kartoteka h Cod I .(XVI stol) — nadalje van je d) Razni seznami k fondu: OLO Ljubljana-okol. Uporabijevalci, uradi in stranke so v. 1. 1957 pregledali pribl. 700 enot (ena tretjina za studijske, dve tretjine za praktične namene). V precejšni meri se je dvignil interes inozemskih arhivov na dostavah mikrofilmov našega gradiva (SSSR, Poljska). V 1. 1957 smo zaključili prevezovanje v pergament vezanih rokopisnih knjig. Pridobljeno je lepo število zanimivih dokumentov iz XVI. stol. in fragmentov na pergament pisanih rokopisnih knjig od pribl. XI, stol. dalje. Rokopisne knjige pa so dobile nove polusnjene platnice z vlepljenimi fotograf i jami prejšnega izgleda. V biblioteki se je zvišala akcesijska številka od 3.614 do 4.650; za imenski in signaturni katalog je bilo izdelanih 450 čistopisnih kartotek. V zamenjavi smo z domačimi in tujimi ustanovami. Za zbirko zemljevidov smo pridobili le en star atlas. Fototeka je vodila poleg drugih fotografskih del kartoteko filmov in fotografsko dokumentacijo prezidav Magistrata, Obsežna zbirka kot taka pa zahteva še mnogo delà. Mikrofilmoteka srednjeveškega gradiva je bila vse leto na tekočem. Pridobili smo nekatere mikrofilme z Dunaja. 2. Kulturno in študijsko delo. r- Ža zgodo vino Ljubljane so se nadaljevale priprave za II. in delno III. knjigo. Oddanih je bilo nekaj nadaljnih rokopisov, ki so jih prispevali deloma uslužbenci ustanove, deloma sodelavci. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino je došlej izdala štiri kompletne letnike in prvi svezek petega letnika. Tri je 'uslužbenci upravljalo tu upravne in uređniške posle. Po progra* mu je v 1. 1957 izšel drugi zvezek Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, natipkan in razmnožen v sami ustanovi. 6. maja 1957 je bila odprta razstavna dvorana arhiva s kompleksno razstavo Mestnega 'arhiva, ki je dajala prerez gradiva od najstarejših dob do osvoboditve. Razstäva je bila odprta 14 dni in je imela 6.150 obiskovalcev. Ustanova je sodelovala tudi pri razstavi 40-letnice Oktobrsie revolucije in Resslovi razstavi (obe v naši dvorani). Štiri oz. pet izmed uslužbencev naše ustanove je izdelalo oz. objavilo lepo število večjih in manjših člankov in razprav. Individualno studijsko delo sta opravila dva uslužbenca (Italija, Avstrija) — delno tudi z lastnimi stroški. Z raznimi domačimi in inozémskimi arh. in sorodnimi ustanovami so se vzdrževale pismene in osebne zveze ter zamenjava publikacij. Kot zaključek naj omenimo še to, da nam pomanjkanje prostorov (skladišč in pisarn) ne malo otežkoča delo in nam po drugi strani napravi mnogo delà. Vendar so na našo vspodbudo in z razumevanjem merodajnih oblasti, nacrti za pridobitev prostorov v delu. Traute Sežun