Bariska István - Dominkovits Péter - Tilcsik György: A Burgenlandban található magyar provinenciájú fondok és állagok 1921-ig. A szlovéniai Maribor levéltárában található magyar provenienciájú fondok és állagok 1921-ig - A Kárpát-medence levéltári forrásai 1. Fond- és állagjegyzékek 4. Budapest, 2012
Maribori Területi Levéltár
ARHIVSKI FONDI IN ZBIRKE V Pokrajinskem arhivu Maribor hranimo: pergamentne listine, ki so nastale med leti 1246 in 1865; tematsko zaokrožene zbirke arhivskih dokumentov; dokumente zemljiških posesti in veleposesti od 15. stoletja ter samostanskih skupnosti od 17. stoletja; arhivsko gradivo upravnih uradov, sodišč, podjetij, denarnih ustanov, združenje, društev in institucij od srede 19. stoletja; iz obdobja po 2. svetovni vojni arhivsko gradivo okrožnih, okrajnih, občinskih, mestnih in krajevnih ljudskih odborov in drugih političnih, upravnih in sodnih organizacij oz. ustanov; osebne fonde in zbirke zgodovinarjev z območja Slovenske Štajerske in Prekmurja, znanstvenikov, politikov, pisateljev, skladateljev in drugih. IZ PRETEKLOSTI ARHIVSKE DEJAVNOSTI V MARIBORU Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na OBMOČJU Pokrajinskega arhiva Maribor, je mnogo starejša kot sama institucija. Na ožjem mariborskem območju lahko skrbi za pisano besedi sledimo v daljno leto 1164. Listina iz tega časa izpričuje najstarejšo omembo mariborskega gradu, hkrati pa je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, ki je nastal na našem območju. V Mariboru je arhivska dejavnost (v ožjem pomenu besede) dobila potrebno osnovo šele sredi 19. stoletja. To seje zgodilo s preselitvijo Lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Takrat so med drugim k nam preselili tudi staro, bogato in za širši prostor pomembno arhivsko gradivo. Konkretne potrebe in želje po ohranjanju kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na arhivalijah, pa je nato mogoče slediti s kratko epizodo Lavantinskega škofijskega muzeja, kije bil ustanovljen leta 1896 ter leta 1902 ustanovljenega nemškega Muzejskega društa. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. V tem okviru so začeli zbirati arhivsko gradivo privatne provenience-predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sklenili, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Ideja o ustanovitvi javnega arhiva v Mariboru seje pojavila že v začetku 20. stoletja. Formalno sejo uresničili šele leta 1933, ko so sprejeli Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru in s tem ustanovili mariborsko arhivsko insitucijo. Delovno območje Banovinskega arhiva je po takratnem poslovniku obsegalo vso bivšo Slovensko Štajersko, jugoslovanski del Koroške in Prekmurje. Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti pa so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele leta 1952 z nazivom Državni arhiv Ljudske republike Slovenije - podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv: Pokrajinski arhiv Maribor in še danes pristojno območje. PRISTOJNO OBMOČJE Pokrajinski arhiv Maribor izvaja svoje poslanstvo na območju upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor je Ivan Fras, prof. UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA ZA UPRAVNE IN POSLOVNE NAMENE Vloge za izdajo potrdil ali overjenih prepisov oz. kopij gradiva, ki ga hranimo, lahko oddate osebno v času uradnih ur (v ponedeljek in petek od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 15.00 ure), po običajni pošti, po elektronski pošti ( vloge@pokarh-mb.si ) ali po faksu (02 252 25 64). 171
