Szentmihályi Imre: Hetés és Lendvavidék néprajzi sajátosságai - Zalai Gyűjtemény 7. (Zalaegerszeg, 1977)
Narodopisne znacilnosti Hetés-a in Lendvaskega Okolisa
IMRE SZENTMIHÁLYI: NARODOPISNE ZNACILNOSTI HETÉS-A IN LENDAVSKEGA OKOLlSA (Povzetek) Hetés je madzarsko pokrajinsko< ime, prebivalstvo tega obmoőja z obeh strani madzarsko—jugoslovanske drzavne meje, v okolisu Lendave in Lentija pa predstavija madzarsko etnicno skupnost z bogatimi narodopisnimi in nareenimi znacilnostmi. O obsegu, svojskosti etnicnih znacilnosti ter njihovi razprostranjenosti je moc registrirati deljena mnenja. Razciscevanje vsega tega je zaobsezeno v dveh razpravah. Predhodna razprava z naslovom „Zgodivinski Hetés" (ki bo predvidoma objavljena v 2—3. stev. „Ethnographie" 1977 (vsebuje novo izvirno gradivo in na temelju zgodovinskih podatkov ter ljudskega izrocila podrobneje zacrtuje ozemje Hetésa. Leto je pripadalo dolnjelendavski gosposcini, ki je to obmocje nasélila v XIV. stoletju. Iz tega obdobja izvirajo tudi pogosta krajevna imena, ki se koncujejo na „-háza". Gosposcina, ki je prevzela ljudsko krajinsko ime, je v Hetésu izoblikovala majhno gospodarsko enoto ter sodni okolis (villicatus, judicatus) katerega obmocje se je — sodée po stevilnih popisih- oblikovalo skladno z gospodarskimi interesi gospoácine. V razdobju 1509—1802 omenjajo sodni okolis v Hetésu stevilni posestni (tlacanski) popisi. V zaéetku XVIII. stoletja se je „koncno" izoblikovalo ozemlje Hetésa. Od leta 1710 je pripadalo Hetésu 11 vasi (in 4 zaselki). Danasnje ljudska izrocilo- zelo enotno- vkjucuje prav ta naselja v to obmocje. Zgodovinski Hetés je torej istoveten z ozemljem, ki ga zacrtuje danasnje ljudsko izrocilo in ki obsega 11 vasi med Kobiljskim potokom in Lendavo..) Pricujoci prispevek obravnana etnicne znacilnosti Hetésa ter njihovo razprostranjenost oziroma istovetnost z zgodovinsko podovo Hetésa ter razlogi za tako njegovo razprostranjenost. Uvodoma avtor analizira pet mnenj, ki so se izoblikovala o obmocju Hetésa. Izmed teh je posebej pomembno mnenje dveh nekdanjih raziskovalcev, Ferenca Gönczi-a ter Bálinta Bellosics-a. Gönczi smatra, de se je Hetés razprostrral med Krko in Lendavo in da je obsegal 18 vasi. To njegovo naziranje so prevzeli tudi poznejsi raziskovalci. Ta prispevek demantira pravilnost tovrstne ozemeljske opredelitve glede Hetésa. Pri Betlosicsu je moc opaziti dve svojski razlicici. Svojcas je menil, dasestavlja Hetés 7 vasi, pozneje pa je trdil, da je njih stevilo 20 oziroma vec kot 30. Tako razlicitost si je pri Bellosicsu moc tolmaciti s spoznanjem, da predstavija Hetés zgolj ozko regionalno oznacitev in da tako majhno obmocje ne razpolaga z lastno ljudsko kulturo in da je potemtakem Hetés sesiavni del veeje pokrajinske enote, se pravi lendavskega in okokliskega podroőja, ki vkljucuje 20—30 vasi, Bellosics je tako krajinsko ime Hetés razsiril na sirse obmocje lendavskega okolisa. Nedvomno je moc ugotoviti, da izvira krajinsko ime Hetés iz stevilcne oznake oz. stevnika „sédem (madz. hét)" in da je tako poimenovanje predstavljalo zbirno ljudsko oznacitev za naselja, ki jihje v XVI. stoletju dejansko sestavljalo po sédem his. Ljudsko izrocilo, ki se nanasa na to krajinsko ime, ima potemtakem zgodovinske korenine. Avtor v nadaljevanju obravnava svojskosti ljudskega jezika, ki se nanasajo na omenjeno poimenovanje. Spomin na sodno oblast, ki je na obmocju Hetésa prenehala pred skorajda 200 leti, ohranja nek ljudski pregovor („Hodi v vrsti kot hetésko sodisőe"). V Hetésu je zaznati pogostno rabo ljubkujocega vzdevka „Piku", ki izvira iz krstnega imena Miklós (Nikolai in prav zategadelj krajani ob Krki zasmehujejo one v Hetésu z nazivom „hetéski Piku". Vzdevek „Piku" pa je bil udomacen ne samo v Hetésu, temvec na celotnem padroeju lendavskega okolisa is prebstavlja zategadelj neke vrste etnicno posebnost tega predela. Zelo svojsko, arhaicno hetésko nareeje ie zivo ne samo v Hetésu, temvec tudi juzno od njega: na podroeju celotnega lendavskega okolisa. "Hetésko" nareeje je
