20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Peter Pavel Klasinc: A Nemzetközi Levéltári Kutatótábor, 1991–2010 (Összefoglaló)
20 éves a szlovén—magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor kmalu konec Rnsov.« Prvič se je tudi resnično poslovil od cele družine in soproge, in sicer tako, kot da ji piše zadnjič. Prosil jo je tudi, da se v njegovem imenu zahvaü njegovim staršem in starim staršem za vso srćnost, vzgojo in trud, njej (soprogi) pa se je zahvalil za njeno zvestobo. Zazelel ji tudi vse dobro in večno srečo na drugem svetu, ée se ne bosta več videla. BOLAN NA VZHODN1 FRONTI V GALIC1J1 (SEPTEM B F;R-N OVEMBER 1914) Dne 5. septembra 1914 je Zsigmond z vlakom zapustil Yeliko Kanižo. L stavili so se na Slovaškem, v kraju Trenčianske Teplice (nemško Trentschin-Teplitz). Po približno 80 urah vožnje so prispeli na cilj, nekam za Kárpáti. Dne 27. septembra se je spet vrnil nazaj na Madžarsko. V pismu staršem je pisai, da na srečo še ni bil ranjen, ampak da so bili dnevi, ko je misül, da so prišle njegove poslednje minute. Dne 17. novembra 1914 je ženi napisal prvo pismo iz bolnišnice Troppau (mesto na severu Ceške). Zeno je hotel pomiriti, zato ji je napisal, da je le ozebel zaradi stalnih maršev in slabega vremena in da mu bo kmalu dobro. Opomnil jo je, da ji ne sme napisati, kje je bil oz. kje se je to zgodilo. Cez nekaj časa jo je vseeno seznanil s tem, da je bil v prvi bojni liniji pri mestu Jaroslaw ob reki San na ruski meji. Od tam se je njegova četa morala umakniti; prisü so v rusko mesto Sandomierz (danes Poljska). Ko so prećkali reko Yislo, so padli v rusko zasedo in se moraü umakniti. Dne 10. novembra so prisü v Krakov. Ko so se utaborili, so imeli kar dve úri hoda do pitne vode. Tretji dán je bil na vrsti Zsiga, da priskrbi vodo. Kér je bil zelo žejen, je iz izvira pil, vendar se je že zvečer poćutil zelo slabo. Vzrok za to, pravi, je bil v vodi. Naslednji dán se je delu izognil, ponoči pa je bil na straži, kjer se je še dodatno prehladil. Ni mogel več spati, tresla ga je mrzüca, zato ga je zdravnik poslal v bolnišnico v Opavo (nemško Troppau, poljsko Opawa, mesto na severu Ceške). Bolnišnica, v kateri je okreval Zsigmond, je bila bolnišnica za epidemije. Težkih bolnikov tam ni bilo, le nekaj ranjenih, pri večini je bil sum na kolero. ŽIVLJENJE NA FRONTI Posebej pozimi je bilo na fronti zelo hudo, saj je pihal ledeno hladen veter. In če koga ni zadela krogla, je zelo verjetno zbolel za kakšno boleznijo. Po mnenju Zsige je jeseni 1914 umrlo več vojakov zaradi razücnih bolezni kot zaradi krogel. Vsak dan so pokopaü od 20 do 25 vojakov. Starejši vojaki, ki so bili vpokücani, se niso Iz literature je znano, da je avstro-ogrska vojska v Galiciji septembra leta 1914 bila poražena na vsej fronti. Umakniti se je morala z vsega poljskega ozemlja, ki je bilo pred vojno pod avstrijsko upravo. Morala vojakov je bila na dnu. K avstrijskim četam so premestili tudi nemško 9. arrnado, da je pomagala prepreéiti ruskim silam prehod cez. Kárpáté in vdor na Madžarsko. Pronta se je ustalila na Karpatih. (Prav tam, str. 76) 71
