20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Németh László Sándor: Történelem „alulnézetből”, avagy a levéltári kutatótáborok szakmai (levéltári) hozadéka
20 let delovanja slovensko-mad^arskega Mednarodnega arhivskega ra^iskovalnega tabora László Sándor Németh ZGODOVINA IZ »ŽABJE PERSPECTIVE« OZIROMA STROKOVNI (ARHIVSKI) PRISPEVEK ARHIVSKIH RAZISKOVALNIH TABOROV (POVZETEK) Arhivi sosednjih držav, ki so organizirali arhivske raziskovalne tabore, so našle morda najučinkovitejšo obliko, kako približati dijakom dogodke iz starodavne ali bližnje preteklosti. Danes bi morda rekel, da smo bili radovedni, da nas je zanimala zgodovina vsakdana naselij. Raziskovali smo vsakdanje življenje in njegove akterje, lahko bi rekli povprečne ljudi, njihov stvarni svet, način življenja, mentaliteto, materialno kulturo. Izvajali smo intenzivno zgodovinsko raziskavo z majhnimi koraki, včasih kot nekakšno globinsko vrtanje v okviru določene teme. Ta metoda je bila neverjetno vznemirljiva, saj so metode odkrivanja življenja »vsakdanjega« človeka in norm, ki so usmerjale njegovo obnašanje, verskega in drugega prepričanja odstopale od tradicionalnih raziskovanj narativnih političnih dogodkov, in vse to nas je spodbujalo k novim analizam. Mikrozgodovinske raziskave, morda bi jih danes previdno imenoval tako, so pomenile znižanje zgodovinskih merik Predmet raziskave je bil sistem odnosov določene vasi, skupnosti, gospodinjstva, ali pa morda zgolj posameznik. Naše zanimanje ni bilo usmerjeno v »elito«, ampak brez izjeme v nižji sloj z namenom, da bi razumeli posameznike s svojimi cilji, življenjskimi strategijami ter njihove družbene povezave. Dobili smo vpogled, kako so meje in njihove spremembe vplivale na sorodstvene in prijateljske vezi, kakšna nasprotja so nastala z umetno ločitvijo makro in mikro skupnosti, kako so igrice, ki jih je generirala politika, vodile do razbijanja družin. Možnosti, ko zgodovino pripovedujejo očividci, pripravljanje tako imenovanih oral history intervjujev, so dodatno bogatile mikrohistorični pogled. Komunikativni spomin se lahko spremeni v kolektivni, generacijski spomin. Odkrivali smo dokumente predvsem iz 20. stoletja, a pogosto smo naleteli tudi na listine iz 19. in celo iz 18. stoletja. Ogledovali smo si različne popise duš in davčne popise glede na stanovski status, ki je bil osnovni določevalec položaja takratne stanovske družbe. Pregledovali smo dokumente gosposke, kontrakte med 52
