20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Majda Anders: A muraszombati diákok közreműködése a Nemzetközi Levéltári Kutatótábor munkájában (Összefoglaló)
20 éves a szlovén—magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor zakonodaje. Dokaj visoko število registriranih obrtniških delavnic, ki je med obema vojnama doseglo 21.663, se je v vojnem éasu prepolovilo.s Po vojni je družbeno-politični sistem dovoljeval obrtniške zadruge in družbena podjetja. \' skladu s petletnim razvojem gospodarstva \ jugoslaviji in odnosa države do obrti so bile večje obrtne delavnice nacionalizirane. L soda razvoja obrti je bila zaključena z letom 1949, ko je obrtni zakón definiral tri vrste obrtnih delavnic: državne, zadružne in zasebne. Zasebni sektor, ki je bil najmanj zaželen, je lahko uspešno deloval le, če so se obrtniki povezali v nabavno —prodajne zadruge. Takšno stanje je bilo kratkotrajno, zato je kmalu sledila zakonska sprememba, ki je ponovno omogočala različne statusne uveljavitve obrtnih delavnic. Ustanovile so se lahko državne obrtne delavnice, obrtne zadruge, obrtne zadružne delavnice ter zasebni obrtniki. Zasebniki so lahko imeli le 5 zaposlenih. Obrtne storitve so v naslednjih letih izgubljale na pomenu, saj so se zaradi lažjega življenja in večje možnosti preživetja obrtniki lažje vključevali v industrijske obrate in družbeni sektor. Sele po letu 1964, ko je bil sprejet zakón o obrtnih delavnicah, so obrtniki lahko legalno opravljali določena dela v svojem prostem času. Za delo dijakov je uvodna razlaga, ki jo pripravijo mentorji ali dijaki sami, pomembna, saj bodo veliko bolje razumeli bistvene razvojne faze, ki so vplivale na nastanek in ohranitev obrti v določenem kraju. Na sedežu lokalne skupnosti bodo dobili podatke o trenutnem stanju obrti v kraju. Na natančnem zemljevidu, ki ga bodo uporabljali, bodo obrtne delavnice vrisali in locirali po ulicah in se nato odpravili k posameznikom. Ogledali in poslikali bodo delavnico, se seznanili z njenim lastnikom, povprašali po dokumentih in na podlagi intervjuja ugotavljali starost delavnice. S pomočjo doslej zbranega arhivskega gradiva MART—a in arhivskega gradiva, ki ga že hranijo arhivske institucije, se bodo seznanjali z obrtmi, ki so nekoč že bile v kraju, a so zaradi določenih razlogov izumrle. Družinski člant bodo imeli možnost, povedati svojo družinsko zgodbo in zgodbo generacij, ki so ustvarjale v preteklosti. Zanimive bodo ugotovitve in okolišćine, ki so morda nekdaj cvetočo obrtno dejavnost privedle do ukinitve. Pnmerjava krajev v Sloveniji in na Madžarskem bo omogočila izdelavo določene sinteze obrtne dejavnosti in odprla dilemo o njeru bodoči perspektivi v krajevnem okolju. Ob tem se bodo lahko odprla tudi določena druga vprašanja, kot je npr. vprašanje okoljskih problemov, varnost pri delu, davćne obremenitve obrtnikov, finančna nedisciplina, konkurenčnost napram drugim gospodarskim panogam itd. V zaključkih bo sledila analiza obrtne dejavnosti kot segmenta lokalnega gospodarstva, analiza ohranjenosti arhivskega gradiva, vpetosti posameznih obrti v Obrtno zbornico itd. Hkrati bi dijaki lahko izbrali eno ali dve tipični istovetni obrti iz današnjega časa, npr. loncarstvo, in na zakljuéni prireditvi prikazali izdelke obeh geografskih pokrajin v obeh državah. * PAM, Vodnik po fondili in zbirkah, str. 675. 103
