20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Majda Anders: A muraszombati diákok közreműködése a Nemzetközi Levéltári Kutatótábor munkájában (Összefoglaló)
20 let delovanja slovensko-madyarskega Mednarodnega arhivskega rwgiskovalnega tabora V drugem delu raziskovalnega dela se lahko dijaki pod vodstvom mentorjev napotijo na vaško pokopališće. To je prostor, ki odlično služi kot ućilnica zgodovine. Dijaki na že vnaprej pripravljene učne lističe vpisujejo podatke o umrlih z nagrobnikov. Preverijo tudi možnost, da so nekateri nagrobniki vzidani v zunanjo steno cerkva. Nato se vrnejo v župnišče in ugotavljajo imena krajanov ter čas njihovega rojstva in smrti. Ob tej priložnosti jih župnik seznani z matičnimi knjigami, njihovo vrednostjo in načinom hrambe. Dijaki lahko iz zbranih podatkov izluščijo vrsto zanimivih podatkov o družinah, katerih potoméi živijo v določenem kraju še danes. Za določeno časovno obdobje lahko izdelajo diagramé, stolpce ali izrišejo krivulje. lz statističnih rezultatov lahko razberejo ime in priimek najstarejšega krajana in sledijo družinskim naslednikom, koncentracijo najvišjega porasta smrtnih primerov v določenem časovnem obdobju, število slovenskih oziroma madžarskih priimkov, najpogostejše priimke, zanimiva ženska, moška in otroška imena itd. V zaključnem delu lahko na podlagi zbranib podatkov ugotavljajo, potoméi katerih družin še danes žive v kraju in v kolikšni meri so se skozi zgodovino spreminjali njihovi priimki. Naključno izbrano družino lahko tudi obiščejo in izdelajo družinski list, v kokkor so bile matične knjige že predane v pristojni arhiv. Iz obiska na župnijskem uradu, na pokopališču ali izbrani družini lahko nastane vrsta kvalitetnih fotografij, ki dopolnjujejo vedenje o kraju in njegovih prebivalcih. MLAD1 RAZISKOVALC1 TABORA NA SOLI Zelo priporočljivo in smiselno bi bilo, da bi se mentorji obeh skupin na enem izmed taborov odločili, da bo raziskovalno delo namenjeno proučevanju šolskega sistema v obeh državah. Morda bi se skupini lahko osredotočili na segment osnovnih sol. Dijaki bi lahko predhodno v knjižnicah poiskali literaturo, ki obravnava razvoj šolstva od prvih začetkov do danes. Za slovenski prostor bi to pomenilo ugotovitev in spoznanje, da je veljala za kraje na obeh straneh meje do leta 1918 enotna šolska zakonodaja.3 Današnje dvojezično obmoćje je tako šele po 1. svetovni vojni doživelo spremembo tudi na področju šolstva in se podredilo zakonodaji, ki je veljala za Kraljevino SHS oziroma Kraljevino Jugoslavijo. Pri vladi v Ljubljani je bilo ustanovljeno poverjeništvo za uk in bogočastje, ki si je kot prvo nalogo zadalo, posloveniti vse ravni šolstva in namestiti ustrezni, narodno zavedni učiteljski káder.4 To je bilo pomembno zlasti za tdsti del slovenskega prostora, kjer je bil v šolskem sistemu uveljavljen nemški jezik, in pa severovzhodni del, kjer je do tedaj 3 Miroslav Kokolj, Bela Horvat, Prekmursko šolstvo, Pomurska založba Murska Sobota, 1977: Zakón XXXVIII 1868, o organizaciji osnovnega šolstva, str. 153.; Zakón XVIII 1879, o obvc/ncm pouku madžarščine, str. 211.; Zakón XXX 1883, o srednjih šolah, str. 222.; Zakón XV 1891, o otroških vrtcih, str. 223.; Zakón XXVII 1907, Zakón o pravnem položaju meddržavnih osnovnih šol in o prejemkih ućiteljev občinskih in verskih šol, str. 266. 4 Jure Maček, Šolstvo v Mariboru med prvo in drugo svetovno vojno, Katalogi XI, Maribor 2002. 100
