Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Med drugo svetovno vojno je bil krajevni notar v Prosenjakovcih Ferenc Takács, doma iz kraja Vasszécsény. Takrat je kot uradnica za davčne zadeve, Anna Horváth (kasneje Koltay), ki je izvirala iz naselja Oszkó, določen čas delala na prosenjakovškem krajevnem notariatu. Spomini, o katerih je pripovedovala avtorju prispevka, potrjujejo navedeni seznam naselij, ki so spadala h krajevnemu notariatu. Zgradba takratnega notariata je stala na parceli ob cesti, ki je vodila v Središče: zdaj je ni več.103 Naselje Motvarjevci je bilo tudi med drugo svetovno vojno del mreže županijske uprave in krajevnega notariata županije Zala ter je spadalo v občino Bogojina. Po uredbi ministrstva za verska vprašanja in šolstvo so prošenj altovsko šolo in območno šolo Prošenj akovci-Čikečka vas uvrstili med ustanove z madžarskim učnim jezikom. V utemeljitvi sklepa je zapisano, da je pristojni organ pretežno večino okoliških prebivalcev štel za pripadnike madžarske narodnosti, čemur pa niso ugovarjali niti starši šoloobveznih otrok. V šolah, v katerih so starši šoloobveznih otrok zahtevali rabo slovenskega jezika (dvajset v murskosoboškem okraju) in narečja kot pomožnega jezika, so to pri vsakem predmetu tudi izvajali.104 V motvarjevsko šolo je po uredbi ministrstva za verska vprašanja in šolstvo prišel učitelj Dezső Kosa,105 nato pa iz kraja Kiskunfélegyháza - po mnenju krajanov - zelo prijazna učiteljica Júlia Tóth Kása; v vasi je poučevala vse do konca t. i. madžarskega obdobja.106 Za Motvarjevce je bilo zelo pomembno, da je bila učiteljica reformatorske veroizpovedi. Iz obravnavanega obdobja so se ohranili dve poročili šolskega inšpektorja o prošenjakovski ljudski šoli in ljudski šoli v Čikečki vasi, tlorisa obeh šol in fotografija ene od njih.107 Zanimivost podružnične šole v Čikečki vasi je bila, da je v svoji zgodovini praktično le med drugo svetovno vojno v omenjenem naselju delovala kot evidentirana podružnična šola. V preostalih obdobjih so šoloobvezni otroci iz Čikečke vasi obiskovali osnovno šolo v Motvarjevcih ali Prosenjakovcih. Iz poročila o položaju prošenj altovske šole ugotavljam, da je ustanovo financirala država. V vseh osmih razredih je bilo oktobra 1942 vpisanih 64 učencev. Po narodnosti je bilo 53 Madžarov in 11 Slovencev, po verski pripadnosti pa 21 rimokatolikov, štirje reformatorji in 39 evangeličanov. Prvotno je imela šola dva učitelja madžarske narodnosti, eden je govoril tudi slovensko. Po verski pripadnosti je bil eden od učiteljev rimokatolik, drugi pa reformator. Iz virov lahko sklepamo, da je eden od učiteljev od leta 1942 poučeval v podružnični šoli v Čikečki vasi, kjer je bil tudi evidentiran. Ravnateljica in učiteljica v Prosenjakovcih je bila Ferencné Takács. 103 Göncz László: Nagyon megszerette Pártosfalva szép vidékét. 104 MéV, XXXVIII. 6.1. 105 Zala Megyei Újság, 1.8.1941. 2. 106 Göncz László: Ha újrakezdhetné, a zenének még nagyolok szerepet szánna az életében. 112. 107 MNL VaML VI. 502. b./390., 391- d. Vas Vármegye Tanfelügyelősége iratai, Általános iratok. Népiskolai épületek 1942. 328
