Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
za katere ne moremo trditi, da so bile idealne, je bila kmetijska dejavnost pristave dobro organizirana in strokovno vodena. Pridelovali so predvsem pšenico, rž in oves. Ker v okolici ni bilo večjega trga za odkup, so iz mleka številčne goveje živine za prodajo izdelovali kakovostni sir. Poleg sirarne sta na posestvu obratovala tudi manjša žaga in parni mlin; ta je leta 1942 pogorel. Lastnik posestva je bil Ladislav Mraz, ki se je priženil v družino. Oba brata Vogler sta imela pred prvo svetovno vojno v posesti domnevno vsak pol motvarjevskega posestva. Ker veleposestvo uradno ni bilo razdeljeno, so med zemljiško reformo leta 1921 nastale težave. Ker je velikost posestva presegla 700 oralov, sta se zaman sklicevala na to, da ga nista razdelila zgolj zaradi izogibanja stroškom. Pristojna komisija tega ni upoštevala in je leta 1922 določila zemljiški maksimum. Prebivalci Motvarjevcev v nasprotju z drugimi prekmurskimi vaščani niso želeli kupiti razdeljene in nakupu namenjene zemlje. Po mnenju domačinov, s katerimi se je pogovarjala Ella Pivar, vaščani ponujene zemlje niso kupovali, ker so bili »Voglerjevi dobri ljudje, pripravljeni pomagati, vaščanom so dali v najem svojo mlatilnico, imeli so žago in mlin, gasilski godbi so kupili glasbila, in če so kaj potrebovali, so se vedno lahko obrnili nanje«. Bolj verjetna pa je predpostavka, da vaščani niso verjeli v jugoslovansko zemljiško reformo in so se bali maščevanja. Brata Vogler sta bila precej vplivna, menda sta nekoliko pripomogla tudi k temu, da je območje pripadlo Jugoslaviji. Zaradi upada števila motvarjevskih prebivalcev pa je od srede 19. stoletja za obdelovanje zemlje primanjkovalo tudi delovne sile. Na predlog člana agrarne komisije Zsigmonda Janka so zemljo nekdanje pristave razdelili 326 med vojne invalide prve svetovne vojne. Ob zemljiški reformi so desetim kmetom iz Bukovnice dodelili deset oralov, petim motvarjevskim kmetom devet oralov, šestim kobiljskim kmetom pa osem oralov zemlje. 370 hektarjev veliko posestvo bratov Vogler je med obema vojnama po ženski veji prešlo v last družine Mraz, po letu 1945 pa so posestvo nacionalizirali. Po drugi svetovni vojni so tretjino premoženja prepustili lokalnemu prebivalstvu. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vse do zamenjave sistema oziroma tranzicije, je na več kakor 250 hektarjih gospodarilo kmetijsko podjetje oziroma Kmetijski in živilski kombinat Pomurka. i7. Druga svetovna vojna in PRIKLJUČITEV POKRAJINE MADŽARSKI Od konca tridesetih let 20. stoletja, ko je bil južni del Slovaške ponovno priključen Madžarski, in naslednje leto po ponovni priključitvi severne Sedmograške (Transilvanije) se je tudi v madžarsko čutečih prebivalcih prekmurskih vasi v okolici Prosenjakovcev in Motvarjevcev krepila naklonjenost do matične države. Jugoslovansko-madžarska pogodba o večnem prijateljstvu, sklenjena ob koncu leta 1940, je sicer zmanjšala možnost morebitne revizije meje, vendar se je v naslednjih mesecih - tudi zaradi notranjepolitičnih dogodkov v jugoslovanski državi - stanje bistveno spremenilo. Sredi znanih zgodovinskih dogodkov je bilo aprila
