Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
szentgyörgyvölgyske kongregacije, nato pa je postalo samostojna verska skupnost. V drugi polovici 19. stoletja z narodnostnega in jezikovnega vidika prav tako lahko govorimo o mešanem območju, kamor so spadala naselja Motvarjevci, Središče in Čikečka vas z večinoma madžarskim prebivalstvom, Prosenjakovci z večinskim madžarskim prebivalstvom in z omembe vredno slovensko manjšino, Pordašinci pa so bili, na podlagi virov, v tistih časih večinsko slovensko naselje. Glede porekla vsebuje prebivalstvo petih naselij tako madžarske kakor slovenske elemente, kar kaže na to, da je bila narodnostna in jezikovna raznolikost pomembna značilnost območja že od srednjega veka. Povezanosti Motvarjevcev z bližnjimi naselji Železne županije lahko sledimo od leta 1848. Na območju sosednjih vasi so imeli tudi vzajemna lastništva, veliko Motvarjevčanov je imelo na primer vinograde v Čikečki vasi. Po drugi strani pa so otroci iz Čikečke vasi desetletja obiskovali šolo v Motvarjevcih, enako kakor otroci iz Središča domanjševsko šolo, kar kaže na to, da je bilo sodelovanje petih vasi z naselji širšega območja večplastno in redno. V naslednjem podpoglavju bom na podlagi znanih virov obravnaval zgodovino in pomembnejše dogodke v življenju petih naselij v preteklih 150 letih. Z obdobjem tranzicije v devetdesetih letih 20. stoletja se ne bom podrobneje ukvarjal, saj bi družbenozgodovinska analiza preteklega četrt stoletja zahtevala poglobljene raziskave, ki bi močno presegle načrtovani obseg te knjige. 280 Szülőfalum Neve nem az mint volt régen De én mégis Annak érzem. Él még benne anyanyelvem, Melyet mindig agy szerettem. / Bármilyen nyelv meg nem vetem, •. De legjobban ezt szeretem. Szeretni óh I hogy ne tudnám Hisz igy tanított éd’s anyám. Így tanított imádkozni Szülőföldet megbecsülni. Megtanultam mégis tartom, Mig csak élek el nem hagyom Plzetségül nem kapok mást Csak egy szűk s mély, ridek lakást. Márvány kriptám gém lesz nekem, Mert én szegény nem érdemiem. Tegyenek csak anya földbe S majd betakar pázsit JJbldje. Pesem Jánosa Dancsa iz Prosenjakovcev o svoji rojstni vasi iz leta 1929