Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
Bartos Róbert: Prosenjaltovska gorska skupnost Gorske bukve 1738, 1803
Devetnajsti člen. Če bokdo v vinogradu gornika in tja odrejenega prisednika pri izjavljanju in videnju resnice psoval, poniževal ali ponaredil,16 bo takšen kaznovan prvič za en tallér, drugič za tri forinte, zoper gornika se odmeri dvojno, tretjič se ga kaznuje s klado tako kot si zasluži. Dvajseti ukaz. Če bo kdo brez vednosti gornika ali vinogradniškega čuvaja ujel v vinogradu tolovaja ali kradljivca in ga odpeljal v zapor, si ne zasluži nobene kazni; ampak nasprotno vinogradniški čuvaji bodo zaradi svoje nepazljivosti zasluženo padli pod kazen in udarce. Enaindvajseta uredba. Kdor bi v goricah govoril grde besede, kletvice in psovke zoper boga, ali če bi eden mejaš grdil drugega in ga tudi pretepel; ga bo to najprej stalo štiri forinte; drugič se ga bo prijelo in ga dalo v klado kot si zasluži, in se bo moral z drugo stranjo spraviti. Dvaindvajseti articulus. Če bi kdo v vinskih goricah prešuštvoval, nečistoval ali bi ga ujeli pri razuzdanem življenju, bi takšnega moral gornik z vinogradniškimi čuvaji prijeti in mu skupaj sprisedniki naložiti zasluženo kazen po zakonu. Triindvajseti ukaz. Če nekdo v goricah proti drugemu kot sovražniku potegne goli meč, ali dvigne puško, ali ga rani, je dovoljeno gorniku s prisedniki in vinogradniškimi čuvaji prijeti ga in ga kaznovati s klado; če pa bi naredil veliki greh, so ga dolžni prijaviti gospodom na Magistratu.17 Štiriindvajseti člen. Ničvredni viničarji in gospodarji vinogradov, stanujoči v vinskih goricah, delajo škodo drugim mejašem tako s svojimi dejanji kakor tudi s svojo živino: tudi tisti, ki bi imeli možnost živeti zunaj vinogradov, zato se jim v celoti prepove biti v vinskih goricah; ker so zaradi njih mnogi vinogradi opustošeni, kar predstavlja nemalo škode za gorskega gospoda. Petindvajseta uredba. In kot zaključek naj vsi gorniki, skupaj sprisedniki, odrejenimi v ta namen, in vinogradniški čuvaji z vsemi svojimi sposobnostmi in pridnostjo čuvajo njim zaupane gorice tako, da v celotnih goricah ne bo opustel niti en ogon vinograda, nasprotno, naj se zavzamejo in trudijo za to, da če bi tudi kakšen vinograd opustel, bi ga s pomočjo njihove skrbnosti lahko postavil na novo, lene gospodarje naj pogosto opominjajo na zasajanje vinogradov, naj jih učijo in dajejo dobre nasvete, da bi bile njemu v skrb zaupane gorice v lepem redu in dobrem stanju, tudi od Boga lahko samo na ta način pričakujete lepi blagoslov za sebe in bogato letino za svoje gorice. 16 imel za lažnivca 17 županijskim uradnikom 272
