Kovács Attila: Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között (Lendva, 2004)
XV. Povzetek
izvršni organi Ministrstva za agrarno reformo na območju Slovenije. Na beograjsko ministrsko uredbo, ki pa zaenkrat še ni dostopna, so se sklicevali tako v primeru zavračanja zahtev madžarskih najemnikov kot interesentov za pridobitev zemljišč z agrarno reformo v lendavskem okolišu. Med obema vojnama je agrarno vprašanje in kolonizacijo v jugoslovanski državi urejala tristopenjska izvršna mreža. Najvišja izvršna raven je bilo Ministrstvo za agrarno reformo, po uvedbi diktature pa Ministrstvo za kmetijstvo. Izvršilni organi Ministrstva za agrarno reformo so bile agrarne direkcije, ustanovljene v sedmih mestih v državi. Za agrarno reformo in kolonizacijo v Sloveniji je bila pristojna Agrarna direkcija v Ljubljani. Najnižjo izvršilno raven so predstavljali okrožni agrarni uradi, ki so bili podrejeni agrarnim direkcijam. Agrarna direkcija v Ljubljani je imela tri okrožne agrarne urade, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Okrožni agrarni urad s sedežem v Murski Soboti - v njegovo pristojnost je spadala tudi izvedba agrarne reforme v okolici Dolnje Lendave - je bil 16. maja 1923 ukinjen, njegove pristojnosti pa je prevzel Okrožni agrarni urad v Mariboru. Po uvedbi diktature so naloge, povezane z agrarno reformo in kolonizacijo, prešle v pristojnost novoustanovljenih banskih uradov, za reševanje morebitnih spornih vprašanj pa so na ministrstvu za kmetijstvo ustanovili posebno komisijo. V preteklosti je strokovna literatura jugoslovansko agrarno reformo običajno delila na tri obdobja. Po pregledu in analizi stanja je smiselna nova delitev na štiri faze: I. faza od 1919 dol920, II. faza od 1920 dol924, III. faza od 1924 do 1931, IV. faza od 1931 dol941. Prvo fazo, ki je po strokovni literaturi trajala od ustanovitve nove države do 30. septembra 1924, je smiselno razdeliti na dve; prva je trajala do ustanovitve Ministrstva za agrarno reformo februarja 1920, druga pa od formiranja ministrstva do 30. septembra 1924, torej do preteka roka, ki ga je določil zakon o dajanju veleposestniškega zemljišča v štiriletni zakup, ko je nastalo pristojno ministrstvo z mrežo izvršilnih služb. V tem obdobju je bila sprejeta večina uredb in zakonov s področja agrarne reforme in kolonizacije, sprejete pa so bile tudi temeljne smernice za izvedbo jugoslovanske agrarne reforme in kolonizacije, ki je potekala paralelno. Tretja faza agrarne reforme in kolonizacije je trajala od leta 1924 do sprejetja zakona o likvidaciji agrarne reforme leta 1931. To je pravzaprav obdobje provizorija, 383
