Kovács Attila: Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között (Lendva, 2004)

XV. Povzetek

zlasti za Prekmurje, kjer je bilo po podatkih iz leta 1921 od popisanih 11 veleposestnikov 9 Madžarov, po eden pa nemške in nizozemske narodnosti.

Uredba o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestev je za Slovenijo in tako tudi za Prekmurje določala, da se šteje za veleposestvo gospodarstvo, ki presega 131 katastrskih oralov (75 hektarjev) obdelovalne oziroma 350 katastrskih oralov (200 hektarjev) skupne površine. Izhajajoč iz te določbe, je na lendavskem območju agrarna reforma zajela eno veleposestvo, in sicer fidejkomis Esterházy v Dolnji Lendavi. Po sklepu, ki ga je 25. junija 1932 izdal minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič, je Esterházyjevo veleposestvo v okolici Dolnje Lendave merilo 15.959 katastrskih oralov in 626 kvadratnih sežnjev, od tega 6.717 katastrskih oralov in 59 kvadratnih sežnjev gozda. Razprostiralo se je v katastrskih mejah 24 krajev in zajemalo naslednja naselja, in sicer od severozahoda proti jugovzhodu: Bogojino, Filovce, Strehovce, Bukovnico, Kobilje, Dobrovnik, Žitkovce, Kamovce, Genterovce, Radmožance, Mostje, Banuto, Dolgo vas, Dolnjo Lendavo, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapco, Kot, Hotizo, Petišovce, Pince, Dolino in Čentibo. Glede na to, da šest naselij, tj. Bogojina, Filovci, Strehovci, Bukovnica, Kobilje in Hotiza, ni spadalo k lendavskemu območju, smo se agrarne reforme na njihovem območju dotaknili le delno.

Izračun, ki temelji na sklepu ministra za kmetijstvo z dne 25. junija 1932, kaže, da je Esterházyjevo veleposestvo na lendavskem območju merilo 11.499 katastrskih oralov in 626 kvadratnih sežnjev, od tega 9.284 katastrskih oralov in 848 kvadratnih sežnjev v katastrskih občinah Dobrovnik, Žitkovci, Kamovci, Genterovci, Radmožanci, Mostje, Banuta, Dolga vas, Dolnja Lendava, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot, Petišovci, Pince, Dolina in Čentiba. Preostalih del veleposestva na lendavskem območju, tj. 2.215 katastrskih oralov in 697 kvadratnih sežnjev, ki je pripadel Jugoslaviji, je spadal pred priključitvijo h katastrskim občinam madžarskih naselij Rédics, Szemenye, Kerkaszentkirály, Lendvaújfalu, Kis Csernec in Szíjártóháza, ter k površinam ob reki Muri. 4.459 katastrskih oralov in 681 kvadratnih sežnjev Esterházyjevega veleposestva, ki je ležalo izven lendavskega območja, se je nahajalo v naseljih Bogojina, Filovci, Strehovci, Bukovnica, Kobilje in Hotiza oziroma znotraj katastrskih mej naštetih naselij.

Razen obsežnega veleposestva je bila druga značilnost agrarne strukture lendavskega območja pred agrarno reformo relativno visoko število malih posestnikov. Podatki popisa prebivalstva iz leta 1910 kažejo, daje 93,6 % lastnikov in najemnikov na lendavskem območju razpolagalo s posestvom, manjšim od 10 katastrskih oralov;

380