Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Papp József: A hodosi iskola története - a kezdetektől 1949-ig

madžarske revolucije 1848 - je zapisano v kroniki Vilka Frahma. Obeležili so jo tudi leta 1948, toda pozneje zaradi takratnih razmer do sredine šestdesetih let niso organizirali podobnih na­rodnostnih prireditev. Od 16. septembra do 13. oktobra 1946 je ravnatelj Vilko Frahm poučeval na obeh šolah, saj so učiteljico Heleno Bagar 12. septembra 1946 premestili v Domanjševce. Soboški Okrožni narodni svet je 26. septembra 1946 združil šalovsko in hodoško šolo s sedežem na Hodošu, za ravnatelja pa imenoval Vilka Frahma. 14. oktobra 1946 je začela na Hodošu poučevati učiteljica Angela Dren, ki pa so jo zaradi pomanjkanja kadrov 10. marca 1947 premestili na šolo v Domanjševce. Namesto nje je 11. marca 1947 iz markovske šole na Hodoš prišla učiteljica Gabriella Stern, ki pa so jo 25. avgusta 1947 na lastno željo premestili na šolo v Vadarce. Na njeno mesto je 25. aprila 1948 iz vadarske šole prišla učiteljica Helena Lajnščak, ki je decembra naslednjega leta v Ma­riboru opravila učiteljski izpit. 1. septembra 1960 so iz Šalovcev na Hodoš premestili učitelja Vilmosa Peilschmidta, ki je tedaj poučeval dijake 6., 7. in 8. razreda, združene v enem razredu. V tem šolskem letu je v 1. in 2. združenem razredu že poučevala učiteljica Mária Peilschmidt. V združenem 3. in 4. razredu, kakor tudi v 5. razredu je poučevala učiteljica Helena Bagar. Oskrba z učbeniki je bila za­dovoljiva. Od madžarskih časopisov sta iz Vojvodine prihajala Jó Pajtás in Mézeskalács. Da bi nostrificirali spričevala, pridobljena v vojnem času, so na podlagi odločitve ministrstva za šolstvo leta 1946 organizirali trimesečni tečaj za mlade, ki so šolo obiskovali za časa vojne. Tečaj, ki se ga je udeležilo 36 mladih, sta vodila Vilko Frahm in Helena Bagar. Ob izgradnji socializma in poučevanju so imeli učitelji številne pomembne zadolžitve. V letih neposredno po vojni je učiteljica Helena Lanjšček organizirala antifašistično zvezo žena, bila je blagajničarka zadružnega doma in mentorica pionirske organizacije. Vilko Frahm je bil glavni pobudnik zadružnega gibanja in izgradnje zadružnega doma. Istočasno je bil predsednik soboške gasilske zveze. Podobno kot med vojno, so se dijaki tudi v letih po vojni skoraj vsako letu udeležili akcije zasajevanja gozdov. Leta 1946 so dijaki v bližnjem gozdu zasadili 1800 sadik, 1947. leta 1350, leta 1949 pa 800 smrekovih sadik. Splošna zdravstvena oskrba in šolska kuhinja Novembra 1945 se je med otroki pojavila zlatenica in zaradi tega deset dni ni bilo pouka. Leta 1947 je 7 učencev obolelo za trahomom. Vsi so dobili redno zdravniško oskrbo. Okrožni zdravnik dr. Bituper iz Petrovcev je enkrat letno pregledal vse otroke. Učence prvega razreda in vse dvanajstletne otroke so cepili proti ošpicam. Leta 1948 so starši za učence sklenili nezgodno zavarovanje pri uradu državne zavarovalnice. Leta 1960 je začela delovati šolska kuhinja kjer je dnevno približno sto učencev dobilo toplo malico in svež kruh. 234

Next

/
Thumbnails
Contents