Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
živel v skladu s svojo vero, toda brez cerkve, saj mu le-te zemljiški gospod ni bil dolžan zagotoviti. S svojim načrtom je uspel ob podpori predanega katoličana kralja Ferdinánda II. Največji zagovornik začete protireformacije je bil Miklós Esterházy, rojen kot kalvinec, ki je kljub nasprotovanju staršev prestopil v katoliško vero, potem pa s poroko postal veleposestnik, med leti 1625- 1645 deželni knez, brezpogojni pristaš habsburške dinastije in je kot privrženec Péterja Pázmánya postal neizprosni sovražnik protestantske cerkve. Življenje protestantskih gmajn je prav zaradi Esterházyjevih postalo najtežje v Dolnji Lendavi in okolici, saj je Jurij Zrinski, vnuk heroja iz Szigetvára, leta 1622 popustil Pázmányu. Adám Batthyány, ki je v naslednjem letu pridobil grofovski naziv, je stoletno vero svojih prednikov zapustil leta 1629. Kot zadnji je leta 1643 katolik postal tudi največji prekdonavski zemljiški posestnik Ferenc Nádasdy, saj mu je knez Miklós Esterházy poroko s svojo hčerjo Júlio Esterházy dovolil le pod tem pogojem. Lastnik Murske Sobote in Gornje Lendave, zemljiški posestnik slovenske pokrajine Dénes Széchy, in njegov sin Péter sta kot pristaša Pázmánya prav tako postala goreča preganjalca protestantov. Prestop velikašev, še posebej prestop Ádáma Batthyányja, zemljiškega gospoda iz Güssinga, ki je star 21 let sprejel katoliško vero, je imel hude posledice. Slednji je 9. januarja 1634 izdal odredbo, ki je veljala za vse vasi na območju njegovih posesti, in sicer: „Izhajajoč iz naše oblasti odrejamo in zahtevamo da duhovniki vseh kalvinskih in luteranskih redov in vsi drugi, katerih nauk je usmerjen zoper rimokatolike, zapustijo naša posestva, tiste, ki bi se upirali, pa se odstrani s silo ali grožnjo v roku 15 dni od dneva izdaje te odredbe’’.'7 Prve žrtve so postale protestantske cerkve podložnikov v hrvaških in nemških vaseh na posestvih Batthyány, deset let pozneje pa je z odvzemom cerkve v Őrségu nadaljeval major Ádám Batthyány, ki je razpolagal s plemiškimi in drugimi privilegiji. Velikaši z absolutno oblastjo so odvzeli cerkve iz časa Árpádov v Kerci, na Hodošu, v Őriszentpéteru in Nagyrákosu. Protestanti so se zaradi odvzema cerkva pritožili parlamentu. Njihovo pritožbo je po končanih vojnih operacijah Györgya Rákóczyja in sklenjeni linški mirovni pogodbi v letih 1646/47 obravnaval bratislavski zbor. Ukinil je načelo „cuius regio, eius religio" (čigar dežela, njegova je vera) in odločil: „...da kmeta, ne glede ne to če živi na trgu, na obrobju ali v vasi, se ne sme ovirati pri njegovi veri, njegove duhovnike pa se ne sme odstraniti iz vasi in župnišč" ter da je cerkev sestavni del svobodne veroizpovedi. Sam postopek sprejema odločitve ni bil lahek, saj se je zoper vrnitev 144 protestantskih cerkva postavilo več visokih tako katoliških kot tudi posvetnih dostojanstvenikov, vendar je parlamentu uspelo po posameznih zgodovinskih županijah odrediti vrnitev devetdesetih cerkva. V tej prvi odredbi Őrség ni bil zajet, toda po njihovi ponovni pritožbi je Ferdinánd III. odredil vrnitev štirih kalvinističnih cerkva. „Ob pričevanju prisotnih bi radi seznanili vse, ki jih zadeva, da smo proučili zvestobo in številne usluge plemenitih prebivalcev pokrajine Őrség, ki so jo prvič izkazali kroni našega madžarskega kraljestva, potem našemu kralju, ko so na različnih mestih stalno izkazovali in se podložno tudi držali dane besede in njihovo obljubo, da bodo tudi v bodoče tako zvesti in ponižno poslušni. Zato izhajajoč iz milosti našega pravičnega kralja odrejamo vrnitev štirih, to je na območju naselij Szentpéter, Belsőrákos, Kercza in Hodoš ustanovljenih in zgrajenih cerkva skupaj z njihovo 17) Thury 201
