Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
Enako resno težavo je predstavljalo vzdrževanje prejšnjih cestnih povezav. Dokumente za most v izgradnji na Krki so Jugoslovani od hodoškega okrožnega notarja odnesli, zato so bila ovirana razpolaganja, ki so bila vezana na finančna sredstva.83 Obdobje med dvema vojnama Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1921 živi na Hodošu 393 Madžarov, 76 Slovencev in dva prebivalca druge narodnosti. Približno tri četrt prebivalcev je bilo evangeličanske vere. Na Krplivniku pa je poleg enajstih Slovencev in šestih pripadnikov drugih narodnosti - 235 Madžarov. Na Krplivniku se je po prvem jugoslovanskem štetju prebivalstva 150 ljudi izjasnilo za pripadnike evangeličanske veroizpovedi, 25 za rimskokatolike in 50 za kalvince.84 Politične odločitve, katerih posledice so se neposredno odražale tudi v vaseh Őrséga oziroma sama zamenjava oblasti, je med prebivalci povzročila splošno negotovost. Zagrenjenost in brezizhodnost veje tudi iz dela izvoljenih članov občinskih organov. Na seji vaškega sveta dne 21. marca 1920 je občinski sodnik po pregledu finančnega poročila na svojstven način seznanil prisotne o delitvi ostanka sredstev v višini 10.537,81 kron. Samo poročilo priča o splošni nestabilnosti tistih časov, kar je v primeru razpolaganja s finančnimi sredstvi še posebej problematično. Izjavil je, da je 4000 kron na Madžarskem že dal žigosati, da je v blagajni 2.100 kron „komunističnega denarja” in 4.437,81 kron t.i. modrega denarja V zvezi s slednjim je občinskemu sodniku naročil, naj da tudi ta znesek žigosati.85 Določene možnosti za spremembo nekaterih delov trianonske pogodbe, podpisane dne 4. junija 1920, ki je potrdila zasedbo s strani Jugoslovanov oziroma možnosti za spremembo na novo določene meje v korist Madžarske, so se pokazale konec leta 1921. Komisija za določitev meje je ob obhodnji območja in ob ugotovitvi dejanskega stanja novembra predmetnega leta podala predlog Vrhovnemu svetu Društva narodov, da 212 kvadratnih kilometrov površine v neposredni obmejni črti širine 3-4 kilometrov, v okviru katerega so označili 27 naselij, priključijo nazaj k Madžarski. Med naselji, ki so bili predlagani za vrnitev k Madžarski sta bili tudi Hodoš in Krplivnik. V zvezi s Hodošem je pomembno omeniti, da je Madžarska - sklicujoč se na infrastrukturne danosti Hodoša (železnica) - kazala precejšnje zanimanje zanj, zato se je na pogajanjih izvedencev nakazala tudi na možnost, da bi bili madžarski pristojni organi pripravljeni v zameno za Hodoš prepustiti Jugoslaviji naselje Lendvaújfalu v županiji Zala (del današnjega naselja Tornyiszentmiklós).86 Naj višji organ Društva narodov Skupščina je o podanem predlogu odločala leto pozneje, novembra 1922 in predlog - izhajajoč iz odločnega protesta jugoslovanskega ministrskega predsednika Nikole Pašiča in iz drugih zunanjepolitičnih okoliščin - zavrnila, čeprav je pred odločitvijo na pogajanjih izvedencev velikokrat kazalo, da bi za Madžarsko in pomurske 83) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 4438/1919 84) Mörszka Krajina, Muravidék, 7. januarja 1923. Markiševci. Letnik It, 1. 85) Zapisnik Občine Hodoš; seja z dne 21. marca 1920 86) Slavič, Matija; Prekmurske meje v diplomaciji. In.: Naše Prekmurje. Pomurska založba, Murska Sobota 1999 (229-230) 154
