Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
slovenskega območja. Poleg tega se nam zdi nesmiselno zagotavljati nove šolske zmogljivosti prav sedaj, ko ima naselje 12000 kron dolga za izgradnjo železnice in plačuje 42,5% dopolnilnega davka...” V pismu, naslovljenem ministru, je vaški sodnik Dániel Román navedel utemeljitve, ki so dokazovale, da obstoječa verska šola zadostuje potrebam. Iz pisma smo izbrali le del, ki kaže na splošno izobraženost tedanjih prebivalcev in obenem priča o pomembnosti Hodoša za madžarsko kulturo: „Mi se nikoli nismo zapirali pred kulturnim razvojem, ponosno lahko izjavimo, da že celo stoletje opravljamo kulturno poslanstvo in smo našo šolo uspeli dvigniti na raven, da jo množično obiskujejo tudi prebivalci sosednjih slovenskih naselij, da bi se naučili madžarskega jezika. Tako je temu tudi danes in prav zato je naša verska šola že prenapolnjena. Z narodnega stališča bomo grešili, toda z upoštevanjem te uredbe bomo prisiljeni našo šolo zapreti pred Slovenci, ki se želijo naučiti madžarščino, saj v kolikor bomo poleg že tako visokega državnega davka in 42-45 % dopolnilnega občinskega davka, plačevali še 50% cerkvenega, je nemogoče pričakovati od nas, da sprejmemo nase še kakšno breme. Velespoštovani gospod minister! Gre za pomembnem nacionalni interes; med Madžare si prizadevamo pridobiti letno 32 otrok iz 16 slovenskih občin: mi smo siromašni, naj tudi madžarska država žrtvuje nekaj za nas...” Na seji evangeličanske cerkvene županije osrednje županije Vas leta 1908 so vse večje zanimanje za hodoško šolo utemeljevali s tem, da „ima ta dober sloves predvsem med učenci slovenskega maternega jezika, ki prihajajo z drugih območij”. Po številnih protestih je minister za vero in javno izobraževanje občino oprostil obveze ustanovitve občinske osnovne šole.64 65 Gradnja omenjene šole sovpada s pojavom, na katerega lahko sklepamo iz poročila, ki so ga pripravili odgovorni za vzgojo in izobraževanje v zgodovinski županiji. Vloga Hodoša je bila v izobraževalno političnem smislu izjemno pomembna zaradi neposredne soseščine slovenskih naselij. V poročilu o stanju z naslovom Splošne ugotovitve v zvezi z zgodovinsko županijo Vas je namreč zapisano, da se je znanje madžarskega jezika med slovenskimi prebivalci zgodovinske županije dvignilo s 15% na 26% , kar so v poročilu pripisali ustanovitvi večjega števila državnih šol na slovenskih območjih. Izhajajoč iz tega, je politično vodstvo županije ocenilo, da je tudi na Hodošu, ki je na obrobju, pomembno ustanoviti državno šolo, ki bi za razliko od cerkvene šole v ospredje še bolj postavljala intenzivno širjenje madžarskega jezika.85 V OKVIRU JUGOSLOVANSKE DRŽAVE I. SVETOVNA VOJNA TER LOČITEV OBMOČJA OD MADŽARSKE Dogajanja ob začetku 1. svetovne vojne so imela na življenje vasi v Őrségu le malo neposrednega vpliva. Toda z minevanjem časa in vse globljih konfliktov je med prebivalci čedalje bolj rasla ogorčenost. Po eni strani so odhodi k vojakom obremenjevali dušo svojcev, po drugi strani pa so nezadovoljstvo povzročale novice s fronte in brezizhodni gospodarski ter socialni položaj. 64) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 6800/1909 65) VaML - Főispáni-elnöki iratok 5/1909 150
